Epilog k Factor banki

V prejšnjem blogu sem najavil, da končujem s primerom Factor banke, ker natančnejši opis dogodkov, razlaga procesov in pojasnjevanje vloge posameznih akterjev v njih v blogu niso mogoči. Večkrat mi je bila celo izrečena pobuda, da bi celoten primer opisal v posebni publikaciji. To bo tudi storjeno. Zato, ker je nastanek tako imenovane bančne luknje, razmerja med politično močjo in bančnim sektorjem ter gospodarstvom in njihov vzajemni pogubni vpliv na državo in državljane Slovenije mogoče opisati prav na primeru Factor banke kot subtilnemu indikatorju slovenske zamočvirjenosti in zatohle usmrajenosti. Ogledali smo si lahko televizijski dosje o bančni luknji, oddajo, ki je povedala mnogo, mnogo pa tudi zamolčala. Doživeli smo tudi objavo Parlamentarne komisije, ki je z vedenjem predsedujočega v stilu Višinskega precej časa zabavala gledalce v terminih med Reko ljubezni in Moja boš. Sklepno poročilo je značilno, vsi so krivi, objektivno in subjektivno. Torej nihče ni prav zares kriv, nekako se čudno spogledujejo, kako se je to pravzaprav sploh lahko zgodilo? In kaj po tem – nič, predvsem nič. Nekaj malega je sicer bilo žrtev, ampak to ni skalilo užitka nad tem, da je slovenska politično-gospodarska falanga začasno (!) zopet ušla kolesjem zgodovine.

Za zaključek še povzetki celotne zgodbe:

  1. Factor banka ni financirala tajkunskih poslov ACH-ja. To je razvidno tudi iz tega, da postopki, ki so zoper upravo in druge odgovorne zaposlene vodeni na sodiščih, ne obravnavajo niti enega samega posojila, ki bi bil vezan na tajkunske posle ACH-ja. Factor banka ni opravljala funkcije, ki se je v ljudskem jeziku poimenovala »Rigelnikov bankomat«. To nalogo sta opravili NLB in A banka. Zanimivo, da A banka pri financiranju tajkunskega lastništva nikoli ni bila niti omenjena.
  2. Factor banka je kot povsem privatna banka dosegala manj kot 2-odstotni delež na slovenskem bančnem trgu. Že zaradi tega ni bila sistemska banka in ni mogla ogroziti celotnega bančnega sistema. Argument, da je bilo treba sprožiti ukrepanje zoper Factor banko zaradi stabilnosti celotnega bančnega sistema, ne vzdrži nobene resne presoje.
  3. Factor banka je kljub neugodnim razmeram kriznega obdobja poslovala do te mere stabilno, da je bil nesmiseln in nezakonit ukrep zoper njo nepotreben. Uveden je bil zgolj za to, da se prikrije sporno delovanje velikih državnih bank pri financiranju nastanka nove elite, ki jo odlikujeta socialna neobčutljivost ter brezbrižnost do temeljnih narodnih in državnih postulatov. Ta brezbrižnost si podaja roko z naslednjimi značilnimi lastnostmi nove elite, to so z bolestnim pohlepom, nadutostjo ter preproščino parvenijev. Obenem je bila primerna kost, ki jo je lahko glodala javnost s pomočjo novinarjev kot priročnih prikrojevalcih resnice.
  4. Tajkunske lastninske prevzeme so financirale velike sistemske banke v državni lasti, na vodenje katerih je imela politika, tako vladna kot opozicijska, odločujoč vpliv.
  5. Postopki privatizacije družbenega bogastva, od certifikatske prevare do metode tajkunizacije, ki je proces, v katerem privatizirana podjetja ali holdingi odplačujejo kredite za prevzem lastništva iz dobička lastninjenih podjetij, so imeli na slovensko družbo pogubne posledice. Te posledice se kažejo v izjemnem razslojevanju slovenske družbe, s povzročitvijo revščine, v katero je zapadlo kar 30 % prebivalstva. Slovenska družba postaja kastna družba z močnim komunikacijskim šumom med družbenimi sloji. Kastno strukturirana družba onemogoča vertikalno socialno mobilnost, posledica je reprodukcija družbenih statusov in siromašenje srednjega sloja, ki vse češče zapada v revščino.
  6. Z razkrojem države in uničenjem velikega števila gospodarskih podjetij so se osebno okoristili tako gospodarski oligarhi kot tudi politični despoti.
  7. Poročanje medijev o ukrepih zoper Factor banko je bilo in je neprofesionalno, zavajajoče in manipulativno. Usmerjano neposredno iz centrov politične moči ali posredno prek lobistov in drugih vrst emisarjev. Nikoli v nobenem informacijskem mediju ni bil objavljeno dejstvo o nezakoniti likvidaciji Factor banke.
  8. Objektivno in strokovno poročanje je onemogočeno s cenzuriranjem vsebin, ki jo opravijo uredniki in plačljivi novinarji po ukazih medijskih mogulov.
  9. Medijski moguli so v razmerju do popolne odvisnosti od političnih despotov. Svojo svobodo in ohranjevanje svojega premoženja plačujejo z izpolnjevanjem navodil in naročil o poročanju javnostim. V primeru neposlušnosti ali bog ne daj, celo upora bo sprožen zoper njih celoten represivni aparat države.
  10. Ker se kratkoročni partijski in osebni interesi postavljajo pred skupne interese naroda, državljanov in države, lahko le nemočno opazujemo počasno in boleče brisanje slovenskega naroda z obličja sveta.
  11. Instrumentalizacija bančnega sistema v egoistične interese ozke slovenske elite je le del genocidnega procesa.
  12. Kronika delovanja političnih despotov in gospodarskih oligarhov je kronika izdaje slovenskega naroda.

Vsa zgodba o Factor banki je v posmeh temu, kar imenujemo »pravna država«. Zato bom o zablodah pravne države spregovoril v naslednjem blogu.

Lepo vas vse pozdravljam,

Lipov Bog