Salus populi suprema lex esto! (Dobro ljudi mora biti najvišji zakon, Cicero, De Legibus)

Opis, kako je bila  pripravljena in nasilno izpeljana »nadzorovana likvidacija« Factor banke je, vsaj po odzivih sodeč, povzročila začudenje, nelagodje in celo nejevero. To je mogoče zlahka razumeti. Težko je sprejeti dejstvo, da se najvišji predstavniki oblasti in državnih institucij poslužujejo laži,  spletk, potvarjanj ter nezakonitih postopkov, za ukrepe, ki škodujejo tako zasebnemu kot tudi javnemu dobru, tako državi kot tudi državljanom. V prejšnjem zapisu  trdim in utemeljujem, da je bil ukrep Banke Slovenije o »nadzorovanem prenehanju poslovanja« Factor banke dalj časa načrtovano pripravljan v tajnosti in ni bil  utemeljen z Zakonom o bankah (Zban) ampak z interesi nesposobnih in moralno zveriženih elit, ki so popolnem vazalnem odnosu do centrov moči kot so, na primer, institucije EU.  Glede na zakonsko  ureditev v času ukrepov BS proti Factor banki je nejasno, kakšni ukrepi so bili uvedeni. Guvernerju Boštjanu Jazbecu sem 28. oktobra 2013 poslal pismo v katerem sem prosil za pojasnila, katera zakonska določila so bila uporabljena v posegih zoper BF. Pismo objavljam v celoti.


Boštjan JAZBEC

Predsednik sveta Banke Slovenije

BANKA SLOVENIJE

Slovenska c. 35

1000   L J U B L J A N A

Spoštovani gospod guverner !

Pišem Vam kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe GRAND HOTEL UNION d.d., Ljubljana (v nadaljevanju GHU), ki je lastnik 26.294 delnic FACTOR BANKE d.d. (v nadaljevanju FB). Od ustanovitve banke dalje pa sem bil tudi član nadzornega sveta banke. Zaradi uvedbe izrednih ukrepov zoper FB mi je mandat člana nadzornega sveta prenehal 6.9.2013 (255a člen Zakona o bančništvu, v nadaljevanju ZBan). Kot zakoniti zastopnik družbe sem dolžan skrbeti in ščititi interese GHU. Usoda FB ima lahko za družbo, kot delničarja banke, negativne finančne posledice.

O ukrepih Banke Slovenije (v nadaljevanju BS) družba kot delničar FB, niti sam kot bivši član nadzornega sveta banke, nismo bili obveščeni. Vse informacije o ukrepih zoper banke smo pridobili zgolj preko medijev. Tudi po uvedbi ukrepov BS niti bivša uprava niti nova izredna  uprava banke delničarjev o ukrepih in o nadaljnjem poslovanju ali neposlovanju FB ni obvestila. Tako stanje poraja številna vprašanja, na katera samo iz medijskega poročanja ni mogoče dobiti ustreznih strokovnih odgovorov.

Verjetno so še najbolj verodostojne informacije o ukrepanju sporočili za javnost Vlade RS in BS z dne 6.9.2013 dostopni na spletnih naslovih. Iz sporočila za javnost BS in Ministrstva za finance je mogoče razbrati, da je BS ukrepala v skladu z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti banka (v nadaljevanju ZUKSB) in ZBan. V sporočilu je navedeno, da sta uvedena dva ukrepa in sicer je R. Slovenija izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in insolventnosti dveh bank in sicer FB in PROBANKE d.d., drugi ukrep pa naj bi bil v tem, da je BS »začela postopek nadzorovanega prenehanja poslovanja FB in PROBANKE, ker sta to banki, ki dolgoročno nista sposobni preživeti na trgu« .  V sporočilu je tudi zapisano, da nadzorovano prenehanje poslovanja pomeni, da bo Republika Slovenija BS izdala poroštvo v višini 490 milijonov EUR za PROBANKO in 540 milijonov  EUR za FB. V skladu z ZBan pa je zoper obe banki izrečen izredni ukrep za zagotovitev stabilnosti in finančnega sistema – imenovanje izredne uprave banke (1. točka 1. odst. 253. čl. ZBan). Vsebinsko enako obvestilo je v sporočilu za javnost Urada Vlade RS za komuniciranj.

Kot član nadzornega sveta banke sem bil seznanjen s poslovanjem banke, ne štejem pa se za tako strokovno podkovanega, da bi  lahko ocenjeval postopke sprejetja ukrepov. Iz skopih informacij in medijskih objav pa si ni mogoče ustvariti prave slike o ukrepih in pravni podlagi za ukrepanje. Glede na zakonsko ureditev je nejasno, kakšni ukrepi so sploh uvedeni.

Predvsem se postavlja vprašanje, kakšna je zakonska podlaga za sprejem ukrepa »nadzorovanega prenehanja poslovanja«.

Po mojem razumevanju ZUKSB ta zakon ne daje podlage in ne ureja takega ukrepa. Zakon ureja poslovanje Družbe za upravljanje terjatev bank in Sklada za stabilnost bank. V 2. členu zakona so določeni ukrepi za krepitev stabilnosti bank in sicer se v 2. odst. navajajo trije ukrepi in sicer odkup oz. odplačen prevzem premoženja banke, poroštvo države za krepitev stabilnosti bank v okviru katerega je navedeno tudi poroštvo za obveznosti bank iz naslova zadolževanja pri BS iz naslova ukrepov za zagotavljanje potrebne likvidnosti bank v skrajni sili, tretji ukrep pa je povečanje osnovnega kapitala banke ter vplačila drugih kapitalskih instrumentov. Iz sporočil za javnost BS in Urada Vlade RS je mogoče razbrati, da je uveden ukrep po 2. tč. 2. odst. 2. člena ZUKSB in sicer je RS izdala BS poroštvo v višini 540 milijonov EUR za FB. Po mojem vedenju pa  ZUKSB ne daje zakonske podlage za »začetek postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja banke«. Tudi ZBan takega ukrepa ne predvideva. V členih 76 do 80 ZBan je predvidena redna likvidacija, ki se začne s sklepom skupščine. Ukrepa »postopnega nadzorovanega prenehanja poslovanja« pa tudi ni med izrednimi ukrepi za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema določenih v poglavju 7.7. ZBan.

V 1. odst. 253. čl.  ZBan je navedeno, da BS v zakonskih pogojih lahko kot izredne ukrepe imenuje izredno upravo banke, odredi prodajo vseh delnic banke, povečanju osnovnega kapitala banke ali prenos premoženja banke. Kot obliko prenehanja banke zakon pozna  prisilno likvidacijo (poglavje 7.8. ZBan) in stečaj banke (poglavje 9. ZBan). Iz zakonskih določb, ki urejajo pristojnosti izredne uprave, je mogoče razbrati, da je zaradi nezaupanja v upravo mogoče šele s postavitvijo izredne uprave razčistiti kakšno je dejansko stanje v banki ter  nato sprejeti ustrezne ukrepe. V 206. čl. ZBan je navedeno, da mora izredna uprava najmanj za vsako trimesečje izdelati in izročiti BS poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi. V 2. odst. pa je navedeno, da mora izredna uprava v devetih mesecih izdelati poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi, skupaj z oceno ekonomske stabilnosti in možnostjo za nadaljnje poslovanje banke, ki vključuje oceno ali so delničarji sposobni zagotoviti kritje izgub in kakšne so posledice za finančni položaj banke, oceno možnosti za prerazporeditev in razpršitev potencialnih izgub, oceniti nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti banke, oceniti možne ukrepe za odpravo finančnih težav in oceniti stroške izvedbe teh ukrepov ter končno oceniti pogoje za začetek prisilne likvidacije oz. stečaja banke. Iz zakonske dikcije je mogoče sklepati, da šele ocena stanja, ki jo pripravi izredna uprava, daje podlago za odločitev ali banka ob sprejetju ustreznih ukrepov lahko še naprej posluje ali pa mora prenehati s poslovanjem ter je potrebno začeti postopek prisilne likvidacije ali stečaja. Glede na tako zakonsko ureditev, ocenjujem, da je odločitev o »postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja«, nima zakonske podlage ter je najmanj preuranjena.

Menim tudi, da so s takim postopkom lahko kršene pravice delničarjev. ZBan ščiti interese delničarjev pri postopkih prenehanja banke. Zagotovljeno je sodno varstvo proti odločbam o prenehanju banke (poglavje 10.2.2. ZBan). S sprejetjem ukrepa »nadzorovanega prenehanja poslovanja« je ta pravica izigrana.

Glede na tako nejasno situacijo Vas prosim, da družbi GHU, kot delničarju BF in ostalim delničarjem, posredujete podrobno informacijo o ukrepih zoper FB in se opredelite ter zakonsko utemeljite dileme, ki sem jih navedel zgoraj.

Možno je, da so nejasnosti zgolj posledica premajhne informiranosti, kljub temu pa je potrebno upoštevati, da neutemeljeni in nezakoniti posegi državnih institucij v poslovanje gospodarskih subjektov, kamor spadajo tudi banke, ne pomenijo samo protipraven poseg v svobodno gospodarsko pobudo (74. čl. Ustave), temveč lahko predstavljajo tudi omejitev ali oškodovanje lastninske pravice (76. čl. Ustave), kar pa za sabo lahko potegne tudi odgovornost za povzročitev škode (26. čl. Ustave).

Prosim za čim hitrejšo in podrobno informacijo, s katero bo mogoče razčistiti vsa nejasna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z ukrepanjem zoper FB.

V Ljubljani, 28.10.2013

GRAND HOTEL UNION D.D.

Glavni direktor

Bogdan Lipovšek

V VEDNOST:

– Ga. Alenka Bratušek, predsednica

Vlade RS, Gregorčičeva 20, Ljubljana

– g. Klaus Schuster, predsednik izredne

uprave Factor banke d.d., Tivolska 48,


Na pismo guvernerja BS je odgovorila viceguvernerka mag. Stanislava Zadravec C. in tudi to pismo objavljam v celoti.



Kot je razvidno iz pisma se je viceguvernerka v odgovoru na široko razpisala o razlogih za ukrepanje BS. Ti pa ne ustrezajo dejstvom in stanju FB, kar sem deloma pojasnil v prejšnjem zapisu.

Stališče zadnjega predsednika uprave FB Cirila Dragonje,   je drugačno od mnenja viceguvernerke Zadravec . Razvidno je iz izjave, ki jo  je podal  v okviru tožbe o izpodbijanju izrednih ukrepov, vezanih na izbris delnic in podrejenih obveznic, ki je bila vložena pred upravnim sodiščem. Izjava  obravnava ista vprašanja,  iz nje povzemam njegova stališča:


Glede kapitala FB:

Kapital banke je bil stalno ocenjevan s strani uprave banke v procesu samoocenjevanja kapitala. Vse samoocene so bile redno preverjane in nadzorovane s strani Banke Slovenije. Vse kontrole s strani Banke Slovenije so vedno potrjevale naše samoocene razpoložljivega kapitala. Se pa je (tako pri nas kot v drugih bankah), ob vsaki kontroli zvišala zahteva Banke Slovenije po bodočem, pričakovanem kapitalskem količniku. Take zahteve so bile posledica preuranjenega uvajanja novega kapitalskega standarda Basel II, ki ga je Banka Slovenije zelo neracionalno uvajala v jeku največje finančne krize, v času katere se praviloma kapital finančnih institucij »topi« zaradi potrebnih odpisov na aktivi bilance stanja, ki jih povzroča kriza (o tem je podrobnje izpovedal g. Miro Kos pred parlamentarno preiskovalno komisijo in se z njegovimi navedbami strinjam). V Factor banki d.d. so bile dokapitalizacije pred letom 2013 namenjene temu, da se sledi vsakoletnim zahtevam Banke Slovenije po višanju kapitalskega količnika, ki ga moramo zagotavljati.

Do leta 2013 nismo imeli nikakršnih problemov z zagotavljanjem zakonsko zahtevanega kapitalskega količnika. Ni res, da bi banka že od leta 2011 imela problem s kapitalom. Neuspela emisija „Co-Co“ obveznic, ki jo posebej izpostavlja Banka Slovenije, ni povzročala kapitalske neustreznosti banke, niti ni izražala nepripravljenost največjega lastnika za njihovo vplačilo, kot se to prikazuje v gradivih Banke Slovenije. Bila je neposredna posledica administrativnih ovir, ki so družbi ACH d.d., (ki je izrazila namero za njihov vpis in zanj iskala soglasje regulatorja – ATVP- a ga ni dobila), preprečile sodelovanje pri vpisu (dokaz pričevanje g. Rigelnika pred preiskovalno komisijo, dopis ATVP, ki se nahaja v banki in v ACH d.d.). Factor banka d.d do konca maja 2013 ni imela nobenih Odredb Banke Slovenije z zahtevami po dokapitalizaciji. Vedno smo prejemali samo pisma Banke Slovenije o pričakovani kapitalski ustreznosti (izključno v procesu samoocene kapitala- t.i. SREP), ki smo jo do leta 2013 tudi vedno zagotavljali na zahtevanem nivoju. Odredba z zahtevo po dokapitalizaciji je prišla maja 2013. Z njo je Banka Slovenije povečala zahtevo po dokapitalizaciji v teku (25 mio EUR), ki jo je samoiniciativno predlagala uprava sama in je bazirala na oceni uprave ob koncu leta 2012. Uprava je ta postopek 25 milijonske dokapitalizacije začela, ne da bi imela kakršnokoli odredbo regulatorja in še danes ocenjujem, da bi bila ta dokapitalizacija zadostna. Na sestanku pri guvernerju gospodu Kranjcu in viceguvernerki gospe Zadravec, ki je potekal pred izdajo odredbe za dokapitalizacijo iz maja 2013, sem bil z njune strani na sestanku v centralni banki seznanjen, da rapolagajo z informacijo, da potencialni dokapitalizator, ameriški investicijski sklad poleg dokapitalizacije Factor banke d.d. v višini 25 milijonov EUR, hkrati odkupuje za 25 milijonov delnic Factor banke d.d. od druibe ACH d.d. Povedano mi je bilo tudi, da Banka Slovenije tega ne odobrava kot primerno in pričakuje (njena pričakovanja sem vedno dojemal kot zahteve), da se vseh 50 milijonov EUR, s katerimi razpolaga potencialni investitor, vplača kot dokapitalizacija – v kapital banke. S tem sem takoj seznanil ACH d.d. in investitorja. Smatram, da je prav to zbudilo resne dvome pri investitorju in ga spodbudilo k temu, da pri Banki Slovenije preverja oz. išče zagotovilo, da novih dodatnih zahtev po dokapitalizaciji v bodoče, neko določeno obdobje, ne bo.

Odredba o dokapitalizaciji iz maja 2013 je bila poleg tega praktično neizvedljiva zaradi nerazumno kratkega roka za izvedbo (do 30.8.2013). Neizpolnitev zahtev iz odredbe v zahtevanem in nerazumno kratkem roku Banka Slovenije v nadaljevanju nato uporabi kot argument za izredne ukrepe zoper Factor banko. V primerjavi z ostalimi bankami gre po moji oceni v tem primeru za tipično diskriminatorni pristop oz. diskriminatorno ukrepanje regulatorja zoper Factor banko d.d. in posredno zoper njene delničarje.

Dodatno v zvezi s kapitalsko ustreznostjo na splošno in v povezavi z navedbami Banke Slovenije v njenih obrazložitvah iz jeseni 2013, želim poudariti še naslednje: Prav gotovo Banka Slovenije v letu 2012 Factor banki d.d. ne bi dovolila prevzema in pripojitve KD banke, če bi res že od 2011 ocenjevala, da smo problematični z vidika kapitala. Obrazložitev, ki jo je Banka Slovenije objavila ob izdaji dovoljenja za prevzem in pripojitev KD banke tudi povsem drugače, kot to prikazuje Banka Slovenije v tej tožbi, prikazuje trdnost in kapitalsko ustreznost banke (poudarjam v letu 2012). Pa je Banka Slovenije razumljivo ne vlaga v spis. Ker želi vlagati le dokumente ali celo samo dele dokumentov, ki so v prid njene obrambe (za potrebe obrambe v tem postopku). Višino kapitala smo vedno izkazovali upoštevaje mednarodne računovodske standarde, ki jih je revidiral pooblaščeni revizor, zadnje revizijsko poročilo je iz aprila 2013 (po stanju 31.12 2012). Banka Slovenije je revizorja sicer po izreku izrednih ukrepov prirjavila pristojni agenciji zaradi nepravilnosti pri revidiranju Factor banke d.d., kar poudarja tudi v gradivu za sodišče. A iz pričevanja pooblaščenega revizorja g. Živca pred parlamentarno preiskovalno komisijo izhaja: da je bil postopek zaključen in da vsebinskih napak pri revidiranju ni bilo ugotovljenih. Ugotavljalo se je le manjše pomanjkljivosti pri vodenju dokumentacije ob pregledu, kar pa ni vplivalo na vsebinske ugotovitve opravljene revizije. Te niso bil ovržene. Če temu ne bi bilo tako, bi prav gotovo sledil vsaj pogojni odvzem licence pooblaščenemu revizorju. Revizijsko poročilo PWC d.o.o. iz aprila 2013 lahko torej obravnavamo kot verodostojno. Poleg revizorskega mnenja druibe PWC, premoženje in kapital, upoštevaje mednarodne računovodske standarde, ocenjuje tudi Elaborat o skrbnem pregledu Factor banke d.d., ki ga je opravila skupina slovenskih pooblaščenih revizorjev pod vodstvom pooblaščenega revizorja g. Braneta Razgorška poleti 2013, za potrebe potencialnega dokapitalizatorja banke. Nikakor ni ocenila, da bi bil kapital banke negativen (kljub dejstvu, da je bil naročnik elaborta potencialni kupec delnic in zato je delnica -ocenjena na 22,50 EUR – v njem kvečjemu podcenjena, nikakor pa ne precenjena). Kapitalje je  bil z njihove strani torej ocenjen kot pozitiven in s tem banka kot solventna.

Tudi Banka Slovenije v procesu nadzora samoocene kapitala banke per 31.1.2. 2012, s katerim ocenjuje pravilnost naše samoocene kapitala, ni ugotavljala, da bi uprava v samooceni kapitala prikazovala preveč kapitala.

Od kod potem take razlike v primerjavi z navedbami o ocenah kapitala Factor banke s strani Banke Slovenije per 31.8.2013  (negativni kapital – 4mio EUR) in potem še več ob kasnejšem prikazu otvoritvene bilance per 6.9.2013 (negativni kapital – 269 mio EUR)? Najprej zato, ker so bili v teku pregleda BS spomladi 2013, pri ocenjevanju nepremičninskih projektov zagotovo (morda celo namerno) povsem prezrti mednarodni računovodski standardi. To poročilo pa je bilo ključna podlaga za oceno kapitala per 31.8.2013 (-4 mio EUR), kot jo navaja BS v odgovoru na tožbo pred vašim cenjenim sodiščem. Pregled nepremičninskih projektov je v imenu BS opravljala družba Deloite in Touche, po meni neznani metodologiji. Tudi plačnik elaborata je bila Banka Slovenije. Kot predsednik uprave s tem poročilom nikoli nisem bil seznanjen (kot trdi Banka Slovenije), še manj s standardi ocenjevanja. Prejel sem samo dopis, da se na osnovi tega pregleda ugotavljajo pomembne razlike v vrednotenju projektov z zahtevo, da podamo dodatne obrazložitve za nekatere projekte (brez kakršnih koli vsebinskih prilog ali obrazložitev). Standardi ocenjevanja v tem pregledu nepremičninskih projektov s strani Deloite in Touche bi bili razkriti, če bi Banka Slovenije predložila celoten elaborat z vsemi omejitvami glede njegove vsebine in zaključkov s strani izvajalca v samem elaboratu ali posebej. Pa ga ne. Tako pa ne vemo niti kdo so podpisniki elaborata (revizorji, ocenjevalci nepremičnin…). ln ali so imeli kakršnakoli navodila od naročnika?

V letu 2013, pred uvedbo izrednih ukrepov (6.9.2013)  na drugi strani razpolagamo z dvema zunanjima neodvisnima ocenama kapitala Factor banke d.d.

– Iz redne revizije PWC d.o.o iz aprila 2013 per 31.12.2012za letno poročilo)

– Iz skrbnega pregleda revizije Podgoršek z dne 26.7.2013, per (31.5.2013) ki ocenjuje vrednost delnice na 22,5 EUR (str 4) in s tem kapitala na 31 milijonov EUR. Pri tem že upošteva vse zahteve Banke Slovenije iz odredb.

Obe ocenjujeta kapital kot pozitiven, kar pomeni, da premoženje presega obveznosti banke in je izbris delnic pomenil škodo za delničarje. Še bolj to velja za lastnike podrejenih obveznic.

Ocena Banke Slovenije per31.8.2013, (ki nam je poznana samo iz navedb tožene stranke v odgovoru na predmetno tožbo), kot razberem bazira predvsem na eleboratu Deloite &Touche, ki nam, ne sodišču v celoti ni bil nikoli predložen in za katerega verjamem, da ni bil izdelan po mednarodnih računovodskih standardih in zato zame ni verodostojen. Ocenjuje pa kapital banke na -4 mio EUR. Ravno dovolj, da se izvrši izbris imetnikov delnic in podrejenih obveznic.

Nadaljnjih cca 265 milijonov EUR negativnega kapitala (skupno 269 milijonov) nastane po uvedbi izredne uprave in objavi namere nadzorovane likvidacije ter se izkaže v otvoritveni bilanci banke ob nastopu izredne uprave. Ta minus je neposredno posledica odločitev za hitro zapiranja banke in uveljavitve principa prodaje premoženja v sili, torej po likvidacijski vrednosti, ki pomeni avtomatično tudi do 60%azvrednotenje premoženja banke in njenega kapitala. To razvrednotenje je torej neposredna posledica izbranega ukrepa oz. načina zapiranja banke, ki ni bil samo nezakonit (sprejet preden je bil vnesen v našo zakonodajo), temveč je po moji oceni tudi neposredno povzročil nastanek celotne t.i. >bančne luknje< povezane s Factor banko d.d. Hkrati tak ukrep odvzame banki in posredno njenim delničarjem, možnost samosanacije kapitala, ki so jo druge bank, ki so ostale delujoče imele (najboljši primer je Gorenjska banka). Elaborat o skrbnem pregledu banke izdelan s strani revizije Razgoršek, sposobnost samosanacije ocenjuje na do  15 milijonov EUR letno.

Vse to navaja na naslednji sklep: ko in dokler se je kapital Factor banke d.d. ocenjeval nepristrano in po mednarodnih računovodskih standardih je bil pozitiven in banka solventna. Po tem, konkretno ob odločitvi za izredne ukrepe, ki je bila očitno interno v Banki Slovenije sprejeta že enkrat v prvi polovici leta 2013, pa nenadoma ne več.

Vsekakor me to navaja na sklep:

– da je bila ocena Banke Slovenije o negativnem kapitalu Factor banke d.d. per 31.8.2013 izdelana za potrebe uveljavitve in utemeljitve izrednih ukrepov ter kasneje

– ocena izredne uprave o kapitalu Factor banke d.d. izdelana zaradi utemeljitve popolnega izbrisa vseh delnic in obveznic, ki smo jim bili priča tudi v drugih bankah ter istočasne dokapitalizacije s strani države.

 

Glede likvidnosti

Banka ob uvedbi ukrepov ni imela neporavnanih obveznosti. Ukrepi temeljijo na ocenah Banke Slovenije o bodočem stanju likvidnosti v banki.

Neustrezni količniki likvidnosti, ki jih v ospredje postavlja Banka Slovenije, se pojavljajo predvsem v tistih izračunih, pri katerih se pri njihovem izračunu metodološko zahteva neupoštevanje možnosti obnove depozitov države. Zakaj? Ne verjamem,  da bi katera izmed slovenskih bank ob tej metodologiji izkazovala primerne količnike likvidnosti.

Glede trditev, da smo sami ocenili, da septembra nastaja prva likvidnostna vrzel v denarnih tokovih, se to sicer iz dopisa z dne 21.8.2013 morda res lahko tako tolmači, vendar po mojem napačno. Menim, da je poanta dopisa druga. Opozarja Banko Slovenije, da banka predvsem zaradi odliva depozitov povzročenega z medijskimi objavami (Dnevnik, Delo, za katere verjamem, da so njihov vir uslužbenci BS), potrebuje kratkoročno likvidnostno podporo. V dopisu samem so tudi razčlenjeni razlogi za to. Gre za izredno, z (usmerjenimi??) medijskimi izjavami sproženo situacijo, ne pa trajnejše likvidnostne probleme za banko. In ti razlogi so po mojem mnenju opravičevali zahtevo (in odobritev) likvidnostne podpore regulatorja in države banki v obliki neumikanja depozitov države ali s kreditom v sili, kar smo želeli izposlovati s predmetnim dopisom. Zanjo smo izpolnjevali ključne pogoje (bili smo solventni, ocenjevali smo, da imamo dovolj kvalitetnega premoženja za zastavo, ponudili smo 179 milijonov terjatev in papirjev, dobljena sredstva bi služila pomiritvi panike med vlagatelji sprožene v začetku avgusta z objavo namere po prisilni likvidaciji banke v Dnevniku, kjer se novinar eksplicitno sklicuje na vir iz Banke Slovenije). Moja ocena pa je sledeča: če te objave v Dnevniku in objave dr. Mastena v Delu n ebi bilo (ali če bi potem, ko so se pojavile dobili kratkoročno likvidnostno podporo v obliki neumika depozitov držae ali kredita v sili, ki bi omogočil morebitni umik depozitov države), bi Factor banka d.d. tudi likvidnostno zdržala. Najmanj do takrat, ko bi uspela izvesti dokapitalizacijo, za katero je imela z enim od investitorjev konec avgusta 2013 že podpisano pismo o nameri, s katerim Banka Slovenije razpolaga a ga ne želi izkazati. Jaz pa glede na način odhoda iz banke z njim ne razpolagam.

 

Glede sistemske pomembnosti banke

Facator banka d.d. s svojim tržnim deležem v nobenem segmentu poslovanja ni presegala 5% delež na trgu in zato ni bila sistemsko pomembna banka. Metodologija, ki jo za to uporablja centralna banka je po mojem prirejena utemeljitvi odločbe o uvedbi izrednih ukrepov.

Tudi navedbe oz. argument, da je bila ogrožena ene od sistemskih bank po mojem mnenju ni vzdržen. Edina banka, ki je imela veliko izpostavljenost do Factor banke d.d. je bila SID banka d.d., ki je v 100% državni lasti. Vendar je treba obrazložiti, da je imela Factor banka d.d. v odnosu z njo vlogo posrednika oz. agenta pri plasiranju nameskih virov sredstev do gospodarstva in da bi njeno izpostavljenost lahko preprosto reševali z zamenjavo banke agenta ali s prenosom namenskih kreditov na financerja le – teh, to je SID banko d.d. Kar smo tudi predlagali kot enega od možmh scenarijev, če dokapitalizacija ne bi bila uspešna.


Ta pojasnila k navedbam v odgovoru viceguvernerke na moje pismo guvernerju BS jasno kažejo na to, da je bilo potrebno ustvariti okoliščine za likvidacijo Banke Factor. Zgovorno pa je tudi, da v odgovoru ni nikoli uporabljen termin »nadzorovana likvidacija«, so pa našteti vsi možni ukrepi BS, ki jih je predvideval Zban. Med njimi seveda ni skrivnostne »nadzorovane likvidacije«, za katero ni jasno od kod se je vzela.   In tako visoki uradniki BS niso mogli pojasniti kaj je tisto, kar so tako zmagoslavno objavili. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je avtor mističnega ukrepa, ki  je imel hude finančne posledice za slovenske državljane in državo. Ali je domač iznajditelj ali živi kje drugje in na Slovencih izvaja poizkuse?

Povrh vsega pa  je bilo to drastično ravnanje, z vidika reševanja težav slovenskega bančništva,  povsem neučinkovito in nepotrebno. Če smo že sprenevedanja in laži politikov sprejeli kot nekaj samoumevnega, kot običajno  ravnanje, je kljub temu težko razumeti in sprejeti, da visoki uradniki BS, zaradi nerazsodnih, za državo in državljane škodljivih  interesov, kršijo Zakon o bankah za to, da zmečejo stotine milijonov vragu v rit.   Povsem jasno je, da to ne bi bilo mogoče brez politične podpore ali celo navodil. Da bi lahko bolje opisal in dokumentiral to ekscesno dejanje, sem se sestal s posamezniki, ki so imeli neposreden pogled v odnose med bankami in politiko ali pa so bili celo aktivni v teh razmerjih. Njihovi opisi so razkrili grozljivo sliko samovoljnosti, brutalnosti, nestrokovnosti ter služenja interesom slovenskih političnih despotov in gospodarskih oligarhov, združenih v klandenstinih skupinah, ki državo Slovenijo in  njene državljane instrumentalizirajo za uresničevanje svojih obsedenosti. Žal nihče ni pristal na to, da bi ga lahko navedel kot vir.

Kaj ostane v takem primeru? Nič, razen morda pripovedovanja zgodb.

Torej vam bom v  naslednjem blogu  povedal zgodbo v kateri nastopajo minister, bankir in lobist.

Lepo vas pozdravljam!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Comments are closed.