Kot \u010dlan nadzornega sveta banke sem bil seznanjen s poslovanjem banke, ne \u0161tejem pa se za tako strokovno podkovanega, da bi\u00a0 lahko ocenjeval postopke sprejetja ukrepov. Iz skopih informacij in medijskih objav pa si ni mogo\u010de ustvariti prave slike o ukrepih in pravni podlagi za ukrepanje. Glede na zakonsko ureditev je nejasno, kak\u0161ni ukrepi so sploh uvedeni.<\/p>\n
Predvsem se postavlja vpra\u0161anje, kak\u0161na je zakonska podlaga za sprejem ukrepa \u00bbnadzorovanega prenehanja poslovanja\u00ab.<\/em><\/strong><\/p>\n Po mojem razumevanju ZUKSB ta zakon ne daje podlage in ne ureja takega ukrepa. Zakon ureja poslovanje Dru\u017ebe za upravljanje terjatev bank in Sklada za stabilnost bank. V 2. \u010dlenu zakona so dolo\u010deni ukrepi za krepitev stabilnosti bank in sicer se v 2. odst. navajajo trije ukrepi in sicer odkup oz. odpla\u010den prevzem premo\u017eenja banke, poro\u0161tvo dr\u017eave za krepitev stabilnosti bank v okviru katerega je navedeno tudi poro\u0161tvo za obveznosti bank iz naslova zadol\u017eevanja pri BS iz naslova ukrepov za zagotavljanje potrebne likvidnosti bank v skrajni sili, tretji ukrep pa je pove\u010danje osnovnega kapitala banke ter vpla\u010dila drugih kapitalskih instrumentov. Iz sporo\u010dil za javnost BS in Urada Vlade RS je mogo\u010de razbrati, da je uveden ukrep po 2. t\u010d. 2. odst. 2. \u010dlena ZUKSB in sicer je RS izdala BS poro\u0161tvo v vi\u0161ini 540 milijonov EUR za FB. Po mojem vedenju pa\u00a0 ZUKSB ne daje zakonske podlage za \u00bbza\u010detek postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja banke\u00ab. <\/em><\/strong>Tudi ZBan takega ukrepa ne predvideva. V \u010dlenih 76 do 80 ZBan je predvidena redna likvidacija, ki se za\u010dne s sklepom skup\u0161\u010dine. Ukrepa \u00bbpostopnega nadzorovanega prenehanja poslovanja\u00ab<\/em><\/strong> pa tudi ni med izrednimi ukrepi za zagotovitev stabilnosti finan\u010dnega sistema dolo\u010denih v poglavju 7.7. ZBan.<\/p>\n V 1. odst. 253. \u010dl.\u00a0 ZBan je navedeno, da BS v zakonskih pogojih lahko kot izredne ukrepe imenuje izredno upravo banke, odredi prodajo vseh delnic banke, pove\u010danju osnovnega kapitala banke ali prenos premo\u017eenja banke. Kot obliko prenehanja banke zakon pozna\u00a0 prisilno likvidacijo (poglavje 7.8. ZBan) in ste\u010daj banke (poglavje 9. ZBan). Iz zakonskih dolo\u010db, ki urejajo pristojnosti izredne uprave, je mogo\u010de razbrati, da je zaradi nezaupanja v upravo mogo\u010de \u0161ele s postavitvijo izredne uprave raz\u010distiti kak\u0161no je dejansko stanje v banki ter\u00a0 nato sprejeti ustrezne ukrepe. V 206. \u010dl. ZBan je navedeno, da mora izredna uprava najmanj za vsako trimese\u010dje izdelati in izro\u010diti BS poro\u010dilo o finan\u010dnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi. V 2. odst. pa je navedeno, da mora izredna uprava v devetih mesecih izdelati poro\u010dilo o finan\u010dnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi, skupaj z oceno ekonomske stabilnosti in mo\u017enostjo za nadaljnje poslovanje banke<\/strong>, ki vklju\u010duje oceno ali so delni\u010darji sposobni zagotoviti kritje izgub in kak\u0161ne so posledice za finan\u010dni polo\u017eaj banke, oceno mo\u017enosti za prerazporeditev in razpr\u0161itev potencialnih izgub, oceniti nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti banke, oceniti mo\u017ene ukrepe za odpravo finan\u010dnih te\u017eav in oceniti stro\u0161ke izvedbe teh ukrepov ter kon\u010dno oceniti pogoje za za\u010detek prisilne likvidacije oz. ste\u010daja banke. Iz zakonske dikcije je mogo\u010de sklepati, da \u0161ele ocena stanja, ki jo pripravi izredna uprava, daje podlago za odlo\u010ditev ali banka ob sprejetju ustreznih ukrepov lahko \u0161e naprej posluje ali pa mora prenehati s poslovanjem ter je potrebno za\u010deti postopek prisilne likvidacije ali ste\u010daja. Glede na tako zakonsko ureditev, ocenjujem, da je odlo\u010ditev o \u00bbpostopku nadzorovanega prenehanja poslovanja\u00ab,<\/em><\/strong> nima zakonske podlage ter je najmanj preuranjena.<\/p>\n Menim tudi, da so s takim postopkom lahko kr\u0161ene pravice delni\u010darjev. ZBan \u0161\u010diti interese delni\u010darjev pri postopkih prenehanja banke. Zagotovljeno je sodno varstvo proti odlo\u010dbam o prenehanju banke (poglavje 10.2.2. ZBan). S sprejetjem ukrepa \u00bbnadzorovanega prenehanja<\/em><\/strong> poslovanja<\/strong>\u00ab<\/em> je ta pravica izigrana.<\/p>\n Glede na tako nejasno situacijo Vas prosim, da dru\u017ebi GHU, kot delni\u010darju BF in ostalim delni\u010darjem, posredujete podrobno informacijo o ukrepih zoper FB in se opredelite ter zakonsko utemeljite dileme, ki sem jih navedel zgoraj.<\/p>\n Mo\u017eno je, da so nejasnosti zgolj posledica premajhne informiranosti, kljub temu pa je potrebno upo\u0161tevati, da neutemeljeni in nezakoniti posegi dr\u017eavnih institucij v poslovanje gospodarskih subjektov, kamor spadajo tudi banke, ne pomenijo samo protipraven poseg v svobodno gospodarsko pobudo (74. \u010dl. Ustave), temve\u010d lahko predstavljajo tudi omejitev ali o\u0161kodovanje lastninske pravice (76. \u010dl. Ustave), kar pa za sabo lahko potegne tudi odgovornost za povzro\u010ditev \u0161kode (26. \u010dl. Ustave).<\/p>\n Prosim za \u010dim hitrej\u0161o in podrobno informacijo, s katero bo mogo\u010de raz\u010distiti vsa nejasna vpra\u0161anja, ki se pojavljajo v zvezi z ukrepanjem zoper FB.<\/p>\n V Ljubljani, 28.10.2013<\/p>\n GRAND HOTEL UNION D.D.<\/p>\n Glavni direktor<\/p>\n Bogdan Lipov\u0161ek<\/p>\n V VEDNOST:<\/p>\n – Ga. Alenka Bratu\u0161ek, predsednica<\/p>\n Vlade RS, Gregor\u010di\u010deva 20, Ljubljana<\/p>\n – g. Klaus Schuster, predsednik izredne<\/p>\n uprave Factor banke d.d., Tivolska 48,<\/p>\n Na pismo guvernerja BS je odgovorila viceguvernerka mag. Stanislava Zadravec C. in tudi to pismo objavljam v celoti.<\/p>\n Kot je razvidno iz pisma se je viceguvernerka v odgovoru na \u0161iroko razpisala o razlogih za ukrepanje BS. Ti pa ne ustrezajo dejstvom in stanju FB, kar sem deloma pojasnil v prej\u0161njem zapisu.<\/p>\n Stali\u0161\u010de zadnjega predsednika uprave FB Cirila Dragonje, \u00a0\u00a0je druga\u010dno od mnenja viceguvernerke Zadravec . Razvidno je iz izjave, ki jo \u00a0je podal \u00a0v okviru to\u017ebe o izpodbijanju izrednih ukrepov, vezanih na izbris delnic in podrejenih obveznic, ki je bila vlo\u017eena pred upravnim sodi\u0161\u010dem. Izjava \u00a0obravnava ista vpra\u0161anja,\u00a0 iz nje povzemam njegova stali\u0161\u010da:<\/p>\n Glede kapitala FB:<\/em><\/p>\n Kapital banke je bil stalno ocenjevan s strani uprave banke v procesu samoocenjevanja kapitala. Vse samoocene so bile redno preverjane in nadzorovane s strani Banke Slovenije. Vse kontrole s strani Banke Slovenije so vedno potrjevale na\u0161e samoocene razpolo\u017eljivega kapitala. Se pa je (tako pri nas kot v drugih bankah), ob vsaki kontroli zvi\u0161ala zahteva Banke Slovenije po bodo\u010dem, pri\u010dakovanem kapitalskem koli\u010dniku. Take zahteve so bile posledica preuranjenega uvajanja novega kapitalskega standarda Basel II, ki ga je Banka Slovenije zelo neracionalno uvajala v jeku najve\u010dje finan\u010dne krize, v \u010dasu katere se praviloma kapital finan\u010dnih institucij \u00bbtopi\u00ab zaradi potrebnih odpisov na aktivi bilance stanja, ki jih povzro\u010da kriza (o tem je podrobnje izpovedal g. Miro Kos pred parlamentarno preiskovalno komisijo in se z njegovimi navedbami strinjam). V Factor banki d.d. so bile dokapitalizacije pred letom 2013 namenjene temu, da se sledi vsakoletnim zahtevam Banke Slovenije po vi\u0161anju kapitalskega koli\u010dnika, ki ga moramo zagotavljati.<\/em><\/p>\n Do leta 2013 nismo imeli nikakr\u0161nih problemov z zagotavljanjem zakonsko zahtevanega kapitalskega koli\u010dnika. <\/em>Ni res, da bi banka \u017ee od leta 2011 imela problem s kapitalom. Neuspela emisija \u201eCo-Co\u201c obveznic, ki jo posebej izpostavlja Banka Slovenije, ni povzro\u010dala kapitalske neustreznosti banke, niti ni izra\u017eala nepripravljenost najve\u010djega lastnika za njihovo vpla\u010dilo, kot se to prikazuje v gradivih Banke Slovenije. Bila je neposredna posledica administrativnih ovir, ki so dru\u017ebi ACH d.d., (ki je izrazila namero za njihov vpis in zanj iskala soglasje regulatorja – ATVP- a ga ni dobila), prepre\u010dile sodelovanje pri vpisu (dokaz pri\u010devanje g. Rigelnika pred preiskovalno komisijo, dopis ATVP, ki se nahaja v banki in v ACH d.d.). Factor banka d.d do konca maja 2013 ni imela nobenih Odredb Banke Slovenije z zahtevami po dokapitalizaciji. Vedno smo prejemali samo pisma Banke Slovenije o pri\u010dakovani kapitalski ustreznosti (izklju\u010dno v procesu samoocene kapitala- t.i. SREP), ki smo jo do leta 2013 tudi vedno zagotavljali na zahtevanem nivoju. Odredba z zahtevo po dokapitalizaciji je pri\u0161la maja 2013. Z njo je Banka Slovenije pove\u010dala zahtevo po dokapitalizaciji v teku (25 mio EUR), ki jo je samoiniciativno predlagala uprava sama in je bazirala na oceni uprave ob koncu leta 2012. Uprava je ta postopek 25 milijonske dokapitalizacije za\u010dela, ne da bi imela kakr\u0161nokoli odredbo regulatorja in \u0161e danes ocenjujem, da bi bila ta dokapitalizacija zadostna. Na sestanku pri guvernerju gospodu Kranjcu in viceguvernerki gospe Zadravec, ki je potekal pred izdajo odredbe za dokapitalizacijo iz maja 2013, sem bil z njune strani na sestanku v centralni banki seznanjen, da rapolagajo z informacijo, da potencialni dokapitalizator, ameri\u0161ki investicijski sklad poleg<\/em> dokapitalizacije Factor banke d.d. v vi\u0161ini 25 milijonov EUR, hkrati odkupuje za 25 milijonov delnic Factor banke d.d. od druibe ACH d.d. Povedano mi je bilo tudi, da Banka Slovenije tega ne odobrava kot primerno in pri\u010dakuje (njena pri\u010dakovanja sem vedno dojemal kot zahteve), da se vseh 50 milijonov EUR, s katerimi razpolaga potencialni investitor, vpla\u010da kot dokapitalizacija – v kapital banke. S tem sem takoj seznanil ACH d.d. in investitorja. Smatram, da je prav to zbudilo resne dvome pri investitorju in ga spodbudilo k temu, da pri Banki Slovenije preverja oz. i\u0161\u010de zagotovilo, da novih dodatnih zahtev po dokapitalizaciji v bodo\u010de, neko dolo\u010deno obdobje, ne bo.<\/em><\/p>\n Odredba o dokapitalizaciji iz maja 2013 je bila poleg tega prakti\u010dno neizvedljiva zaradi nerazumno kratkega roka za izvedbo (do 30.8.2013). Neizpolnitev zahtev iz odredbe v zahtevanem in nerazumno kratkem roku Banka Slovenije v nadaljevanju nato uporabi kot argument za izredne ukrepe zoper Factor banko. V primerjavi z ostalimi bankami gre po moji oceni v tem primeru za tipi\u010dno diskriminatorni pristop oz. diskriminatorno ukrepanje regulatorja zoper Factor banko d.d. in posredno zoper njene delni\u010darje.<\/em><\/p>\n Dodatno v zvezi s kapitalsko ustreznostjo na splo\u0161no in v povezavi z navedbami Banke Slovenije v njenih obrazlo\u017eitvah iz jeseni 2013, \u017eelim poudariti \u0161e naslednje: Prav gotovo Banka Slovenije v letu 2012 Factor banki d.d. ne bi dovolila prevzema in pripojitve KD banke, \u010de bi res \u017ee od 2011 ocenjevala, da smo problemati\u010dni z vidika kapitala. Obrazlo\u017eitev, ki jo je Banka Slovenije objavila ob izdaji dovoljenja za prevzem in pripojitev KD banke tudi povsem druga\u010de, kot to prikazuje Banka Slovenije v tej to\u017ebi, prikazuje trdnost in kapitalsko ustreznost banke (poudarjam v letu 2012). Pa je Banka Slovenije razumljivo ne vlaga v spis. Ker \u017eeli vlagati le dokumente ali celo samo dele dokumentov, ki so v prid njene obrambe (za potrebe obrambe v tem postopku). Vi\u0161ino kapitala smo vedno izkazovali upo\u0161tevaje mednarodne ra\u010dunovodske standarde, ki jih je revidiral poobla\u0161\u010deni revizor, zadnje revizijsko poro\u010dilo je iz aprila 2013 (po stanju 31.12 2012). Banka Slovenije je revizorja sicer po izreku izrednih ukrepov prirjavila pristojni agenciji zaradi nepravilnosti pri revidiranju Factor banke d.d., kar poudarja tudi v gradivu za sodi\u0161\u010de. A iz pri\u010devanja poobla\u0161\u010denega revizorja g. \u017divca pred parlamentarno preiskovalno komisijo izhaja: da je bil postopek zaklju\u010den in da vsebinskih napak pri revidiranju ni bilo ugotovljenih. Ugotavljalo se je le manj\u0161e pomanjkljivosti pri vodenju dokumentacije ob pregledu, kar pa ni vplivalo na vsebinske ugotovitve opravljene revizije. Te niso bil ovr\u017eene. \u010ce temu ne bi bilo tako, bi prav gotovo sledil vsaj pogojni odvzem licence poobla\u0161\u010denemu revizorju. Revizijsko poro\u010dilo PWC d.o.o. iz aprila 2013 lahko torej obravnavamo kot verodostojno. Poleg revizorskega mnenja druibe PWC, premo\u017eenje in kapital, upo\u0161tevaje mednarodne ra\u010dunovodske standarde, ocenjuje tudi Elaborat o skrbnem pregledu Factor banke d.d., ki ga je opravila skupina slovenskih poobla\u0161\u010denih revizorjev pod vodstvom poobla\u0161\u010denega revizorja g. Braneta Razgor\u0161ka poleti 2013, za potrebe potencialnega dokapitalizatorja banke. Nikakor ni ocenila, da bi bil kapital banke negativen (kljub dejstvu, da je bil naro\u010dnik elaborta potencialni kupec delnic in zato je delnica -ocenjena na 22,50 EUR – v njem kve\u010djemu podcenjena, nikakor pa ne precenjena). Kapitalje je \u00a0bil z njihove strani torej ocenjen kot pozitiven in s tem banka kot solventna.<\/em><\/p>\n Tudi Banka Slovenije v procesu nadzora samoocene kapitala banke per 31.1.2. 2012, s katerim ocenjuje pravilnost na\u0161e samoocene kapitala, ni ugotavljala, da bi uprava v samooceni kapitala prikazovala preve\u010d kapitala.<\/em><\/p>\n Od kod potem take razlike v primerjavi z navedbami o ocenah kapitala Factor banke s strani Banke Slovenije per 31.8.2013 \u00a0(negativni kapital – 4mio EUR) in potem \u0161e ve\u010d ob kasnej\u0161em prikazu otvoritvene bilance per 6.9.2013 (negativni kapital – 269 mio EUR)? Najprej zato, ker so bili v teku pregleda BS spomladi 2013, pri ocenjevanju nepremi\u010dninskih projektov zagotovo (morda celo namerno) povsem prezrti mednarodni ra\u010dunovodski standardi. To poro\u010dilo pa je bilo klju\u010dna podlaga za oceno kapitala per 31.8.2013 (-4 mio EUR), kot jo navaja BS v odgovoru na to\u017ebo pred va\u0161im cenjenim sodi\u0161\u010dem. Pregled nepremi\u010dninskih projektov je v imenu BS opravljala dru\u017eba Deloite in Touche<\/em>, po<\/em> meni neznani metodologiji. Tudi pla\u010dnik elaborata je bila Banka Slovenije. Kot predsednik uprave s tem poro\u010dilom nikoli nisem bil seznanjen (kot trdi Banka Slovenije), \u0161e manj s standardi ocenjevanja. Prejel sem samo dopis, da se na osnovi tega pregleda ugotavljajo pomembne razlike v vrednotenju projektov z zahtevo, da podamo dodatne obrazlo\u017eitve za nekatere projekte (brez kakr\u0161nih koli vsebinskih prilog ali obrazlo\u017eitev). Standardi ocenjevanja v tem pregledu nepremi\u010dninskih projektov s strani Deloite in Touche bi bili razkriti, \u010de bi Banka Slovenije predlo\u017eila celoten elaborat z vsemi omejitvami glede njegove vsebine in zaklju\u010dkov s strani izvajalca v samem elaboratu ali posebej. <\/em>Pa ga ne. Tako pa ne vemo niti kdo so podpisniki elaborata (revizorji, ocenjevalci nepremi\u010dnin…). ln ali so imeli kakr\u0161nakoli navodila od naro\u010dnika?<\/em><\/p>\n V letu 2013, pred uvedbo izrednih ukrepov (6.9.2013) \u00a0na drugi strani razpolagamo z dvema zunanjima neodvisnima ocenama kapitala Factor banke d.d. <\/em><\/p>\n – Iz redne revizije PWC d.o.o iz aprila 2013 per 31.12.2012za letno poro\u010dilo) <\/em><\/p>\n – Iz skrbnega pregleda revizije Podgor\u0161ek z dne 26.7.2013, per (31.5.2013) ki ocenjuje vrednost delnice na 22,5 EUR (str 4) in s tem kapitala na 31 milijonov EUR. Pri tem \u017ee upo\u0161teva vse zahteve Banke Slovenije iz odredb.<\/em><\/p>\n Obe ocenjujeta kapital kot pozitiven, kar pomeni, da premo\u017eenje presega obveznosti banke in je izbris delnic pomenil \u0161kodo za delni\u010darje. \u0160e bolj to velja za lastnike podrejenih obveznic.<\/em><\/p>\n Ocena Banke Slovenije per31.8.2013, (ki nam je poznana samo iz navedb to\u017eene stranke v odgovoru na predmetno to\u017ebo), kot razberem bazira predvsem na eleboratu Deloite &Touche, ki nam, ne sodi\u0161\u010du v celoti ni bil nikoli predlo\u017een in za katerega verjamem, da ni bil izdelan po mednarodnih ra\u010dunovodskih standardih in zato zame ni verodostojen. Ocenjuje pa kapital banke na -4 mio EUR. Ravno dovolj, da se izvr\u0161i izbris imetnikov delnic in podrejenih obveznic.<\/em><\/p>\n Nadaljnjih cca 265 milijonov EUR negativnega kapitala (skupno 269 milijonov) nastane po uvedbi izredne uprave in objavi namere nadzorovane likvidacije ter se izka\u017ee v otvoritveni bilanci banke ob nastopu izredne uprave. Ta minus je neposredno posledica odlo\u010ditev za hitro zapiranja banke in uveljavitve principa prodaje premo\u017eenja v sili, torej po likvidacijski vrednosti, ki pomeni avtomati\u010dno tudi do 60%azvrednotenje premo\u017eenja banke in njenega kapitala. To razvrednotenje je torej neposredna posledica izbranega ukrepa oz. na\u010dina zapiranja banke, ki ni bil samo nezakonit (sprejet preden je bil vnesen v na\u0161o zakonodajo), temve\u010d je po moji oceni tudi neposredno povzro\u010dil nastanek celotne t.i. >ban\u010dne luknje< povezane s Factor banko d.d. Hkrati tak ukrep odvzame banki in posredno njenim delni\u010darjem, mo\u017enost samosanacije kapitala, ki so jo druge bank, ki so ostale delujo\u010de imele (najbolj\u0161i primer je Gorenjska banka). Elaborat o skrbnem pregledu banke izdelan s strani revizije Razgor\u0161ek, sposobnost samosanacije ocenjuje na do \u00a015 milijonov EUR letno.<\/em><\/p>\n Vse to navaja na naslednji sklep: ko in dokler se je kapital Factor banke d.d. ocenjeval nepristrano in po mednarodnih ra\u010dunovodskih standardih je bil pozitiven in banka solventna. Po tem, konkretno ob odlo\u010ditvi za izredne ukrepe, ki je bila o\u010ditno interno v Banki Slovenije sprejeta \u017ee enkrat v prvi polovici leta 2013, pa nenadoma ne ve\u010d. <\/em><\/p>\n Vsekakor me to navaja na sklep: <\/em><\/p>\n – da je bila ocena Banke Slovenije o negativnem kapitalu Factor banke d.d. per 31.8.2013 izdelana za potrebe uveljavitve in utemeljitve izrednih ukrepov ter kasneje <\/em><\/p>\n – ocena izredne uprave o kapitalu Factor banke d.d. izdelana zaradi utemeljitve popolnega izbrisa vseh delnic in obveznic, ki smo jim bili pri\u010da tudi v drugih bankah ter isto\u010dasne dokapitalizacije s strani dr\u017eave.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Glede likvidnosti<\/em><\/p>\n Banka ob uvedbi ukrepov ni imela neporavnanih obveznosti. Ukrepi temeljijo na ocenah Banke Slovenije o bodo\u010dem stanju likvidnosti v banki.<\/em><\/p>\n Neustrezni koli\u010dniki likvidnosti, ki jih v ospredje postavlja Banka Slovenije, se pojavljajo predvsem v tistih izra\u010dunih, pri katerih se pri njihovem izra\u010dunu metodolo\u0161ko zahteva neupo\u0161tevanje mo\u017enosti obnove depozitov dr\u017eave. Zakaj? Ne verjamem, \u00a0da bi katera izmed slovenskih bank ob tej metodologiji izkazovala primerne koli\u010dnike likvidnosti.<\/em><\/p>\n Glede trditev, da smo sami ocenili, da septembra nastaja prva likvidnostna vrzel v denarnih tokovih, se to sicer iz dopisa z dne 21.8.2013 morda res lahko tako tolma\u010di, vendar po mojem napa\u010dno. Menim, da je poanta dopisa druga. Opozarja Banko Slovenije, da banka predvsem zaradi odliva depozitov povzro\u010denega z medijskimi objavami (Dnevnik, Delo, za katere verjamem, da so njihov vir uslu\u017ebenci BS), potrebuje kratkoro\u010dno likvidnostno podporo. V dopisu samem so tudi raz\u010dlenjeni razlogi za to. Gre za izredno, z (usmerjenimi??) medijskimi izjavami spro\u017eeno situacijo, ne pa trajnej\u0161e likvidnostne probleme za banko. In ti razlogi so po mojem mnenju opravi\u010devali zahtevo (in odobritev) likvidnostne podpore regulatorja in dr\u017eave banki v obliki neumikanja depozitov dr\u017eave ali s kreditom v sili, kar smo \u017eeleli izposlovati s predmetnim dopisom. Zanjo smo izpolnjevali klju\u010dne pogoje (bili smo solventni, ocenjevali smo, da imamo dovolj kvalitetnega premo\u017eenja za zastavo, ponudili smo 179 milijonov terjatev in papirjev, dobljena sredstva bi slu\u017eila pomiritvi panike med vlagatelji spro\u017eene v za\u010detku avgusta z objavo namere po prisilni likvidaciji banke v Dnevniku, kjer se novinar eksplicitno sklicuje na vir iz Banke Slovenije). Moja ocena pa je slede\u010da: \u010de te objave v Dnevniku in objave dr. Mastena v Delu n ebi bilo (ali \u010de bi potem, ko so se pojavile dobili kratkoro\u010dno likvidnostno podporo v obliki neumika depozitov dr\u017eae ali kredita v sili, ki bi omogo\u010dil morebitni umik depozitov dr\u017eave), bi Factor banka d.d. tudi likvidnostno <\/em> zdr\u017eala. Najmanj do takrat, ko bi uspela izvesti dokapitalizacijo, za katero je imela z enim od investitorjev konec avgusta 2013 \u017ee podpisano pismo o nameri, s katerim Banka Slovenije razpolaga a ga ne \u017eeli izkazati. Jaz pa glede na na\u010din odhoda iz banke z njim ne razpolagam.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Glede sistemske pomembnosti banke<\/em><\/p>\n Facator banka d.d. s svojim tr\u017enim dele\u017eem v nobenem segmentu poslovanja ni presegala 5% dele\u017e na trgu in zato ni bila sistemsko pomembna banka. Metodologija, ki jo za to uporablja centralna banka je po mojem prirejena utemeljitvi odlo\u010dbe o uvedbi izrednih ukrepov.<\/em><\/p>\n Tudi navedbe oz. argument, da je bila ogro\u017eena ene od sistemskih bank po mojem mnenju ni vzdr\u017een. Edina banka, ki je imela veliko izpostavljenost do Factor banke d.d. je bila SID banka d.d., ki je v 100% dr\u017eavni lasti. Vendar je treba obrazlo\u017eiti, da je imela Factor banka d.d. v odnosu z njo vlogo posrednika oz. agenta pri plasiranju nameskih virov sredstev do gospodarstva in da bi njeno izpostavljenost lahko preprosto re\u0161evali z zamenjavo banke agenta ali s prenosom namenskih kreditov na financerja le – teh, to je SID banko d.d. Kar smo tudi predlagali kot enega od mo\u017emh scenarijev, \u010de dokapitalizacija ne bi bila uspe\u0161na.<\/em><\/p>\n Ta pojasnila k navedbam v odgovoru viceguvernerke na moje pismo guvernerju BS jasno ka\u017eejo na to, da je bilo potrebno ustvariti okoli\u0161\u010dine za likvidacijo Banke Factor. Zgovorno pa je tudi, da v odgovoru ni nikoli uporabljen termin \u00bbnadzorovana likvidacija\u00ab, so pa na\u0161teti vsi mo\u017eni ukrepi BS, ki jih je predvideval Zban. Med njimi seveda ni skrivnostne \u00bbnadzorovane likvidacije\u00ab, za katero ni jasno od kod se je vzela.\u00a0\u00a0 In tako visoki uradniki BS niso mogli pojasniti kaj je tisto, kar so tako zmagoslavno objavili. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je avtor misti\u010dnega ukrepa, ki\u00a0 je imel hude finan\u010dne posledice za slovenske dr\u017eavljane in dr\u017eavo. Ali je doma\u010d iznajditelj ali \u017eivi kje drugje in na Slovencih izvaja poizkuse?<\/p>\n Povrh vsega pa\u00a0 je bilo to drasti\u010dno ravnanje, z vidika re\u0161evanja te\u017eav slovenskega ban\u010dni\u0161tva,\u00a0 povsem neu\u010dinkovito in nepotrebno. \u010ce smo \u017ee sprenevedanja in la\u017ei politikov sprejeli kot nekaj samoumevnega, kot obi\u010dajno\u00a0 ravnanje, je kljub temu te\u017eko razumeti in sprejeti, da visoki uradniki BS, zaradi nerazsodnih, za dr\u017eavo in dr\u017eavljane \u0161kodljivih \u00a0interesov, kr\u0161ijo Zakon o bankah za to, da zme\u010dejo stotine milijonov vragu v rit.\u00a0 \u00a0Povsem jasno je, da to ne bi bilo mogo\u010de brez politi\u010dne podpore ali celo navodil. Da bi lahko bolje opisal in dokumentiral to ekscesno dejanje, sem se sestal s posamezniki, ki so imeli neposreden pogled v odnose med bankami in politiko ali pa so bili celo aktivni v teh razmerjih. Njihovi opisi so razkrili grozljivo sliko samovoljnosti, brutalnosti, nestrokovnosti ter slu\u017eenja interesom slovenskih politi\u010dnih despotov in gospodarskih oligarhov, zdru\u017eenih v klandenstinih skupinah, ki dr\u017eavo Slovenijo in\u00a0 njene dr\u017eavljane instrumentalizirajo za uresni\u010devanje svojih obsedenosti. \u017dal nih\u010de ni pristal na to, da bi ga lahko navedel kot vir.<\/p>\n Kaj ostane v takem primeru? Ni\u010d, razen morda pripovedovanja zgodb.<\/p>\n Torej vam bom v\u00a0 naslednjem blogu\u00a0 povedal zgodbo v kateri nastopajo minister, bankir in lobist.<\/p>\n Lepo vas pozdravljam!<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Opis, kako je bila\u00a0 pripravljena in nasilno izpeljana \u00bbnadzorovana likvidacija\u00ab Factor banke je, vsaj po odzivih sode\u010d, povzro\u010dila za\u010dudenje, nelagodje in celo nejevero. To je mogo\u010de zlahka razumeti. Te\u017eko je sprejeti dejstvo, da se najvi\u0161ji predstavniki oblasti in dr\u017eavnih institucij poslu\u017eujejo la\u017ei,\u00a0 spletk, potvarjanj ter nezakonitih postopkov, za ukrepe, ki \u0161kodujejo tako zasebnemu kot tudi … Preberi ve\u010d o Salus populi suprema lex esto! (Dobro ljudi mora biti najvi\u0161ji zakon, Cicero, De Legibus)<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-105","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/105","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=105"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/105\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":264,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/105\/revisions\/264"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=105"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=105"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=105"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n
\n![\"\"](\"https:\/\/lipovsek.eu\/wp-content\/uploads\/2017\/08\/Odgovor-viceguvernerke.png\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/lipovsek.eu\/wp-content\/uploads\/2017\/08\/Odgovor-viceguvernerke-2-624x881.png\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/lipovsek.eu\/wp-content\/uploads\/2017\/08\/Odgovor-viceguvernerke-3-624x881.png\")
<\/a><\/p>\n
\n
\n
\n