<\/p>\n
Ker je gradivo na temo Factor banke, ki se je nabralo v petih letih, zelo obse\u017eno, ga je nemogo\u010de v celoti predstaviti, razlagati ter pojasnjevati v blogu. Zato bo potrebna posebna publikacija. Ne zgolj zaradi ravnanj in okoli\u0161\u010din v povezavi s Factor banko, temve\u010d zaradi mnogo \u0161ir\u0161ega obsega zagre\u0161enih (zgre\u0161enih) ali opustitve dol\u017enih nujnih dejanj politi\u010dnih despotov in gospodarskih oligarhov pri nastanku te\u017eav s poslovanjem bank. Posebno obdelavo zaslu\u017ei ravnanje evropskih institucij z ECB na \u010delu, ki bo razkrilo vso brutalnost neokolonialisti\u010dnih politik znotraj EU. Aktivnosti Banke Slovenije in vlade v \u010dasu ban\u010dnih prevrtavanj so le droben, vendar zna\u010dilen primer brutalnega, nestrokovnega in neodgovornega ravnanja. Na tem mestu je mogo\u010de zgolj opisati posamezne fragmente, ki bodo jasno prikazali delovanje oseb in ustanov vpletenih v nepotrebno, \u0161kodljivo in nezakonito \u00bbnadzorovano likvidacijo\u00ab Factor banke.<\/p>\n
V jutru \u0161estega septembra leta 2013 sta se oba \u010dlana uprave Factor banke Ciril Dragonja in Du\u0161an Valen\u010di\u010d odpravila na sestanek na Banko Slovenije. Vabilo je obetalo razgovore na temo, kako zagotoviti likvidnost poslovanja banke. Neugodne splo\u0161ne razmere, v katerih je v tem \u010dasu poslovala Factor banka, so \u0161e ote\u017eevali visoki uradniki in uradnice Banke Slovenije ter njihovi pribo\u010dniki, ki so jih po potrebi uporabili za to, da so v usmerjenih in neto\u010dnih izjavah za javnost poslovne okoli\u0161\u010dine banke \u0161e slab\u0161ali. Kljub temu nista bila \u010drnogleda. S poslovno spretnostjo in aktivnim vodenjem je Factor banki uspelo zagotoviti likvidnost poslovanja in s tem pogoje za to, da bi lahko previharila viharje, kar naj bi predstavila na tej seji.<\/p>\n
Vendar za to nista imela prilo\u017enosti. Zgodilo se je to, \u010desar ni nih\u010de pri\u010dakoval in ni mogel pri\u010dakovati, ker takrat ni bilo mogo\u010de niti slutiti, da si bo Banka Slovenije, ne glede na usklajenost in o\u010diten dogovor s predsednico takratne vlade Alenko Bratu\u0161ek in ministrom za finance Uro\u0161em \u010cuferjem, dovolila zoper Factor banko samovoljno ravnanje, ki ni imelo utemeljitve v slovenski ban\u010dni zakonodaji! Primer Factor banke je zgovoren tudi zaradi tega, ker razkrije na\u010din samovoljnega vladanja oblastnikov, ki ga dolo\u010dajo spletkarjenje, zvija\u010dnost, lobisti\u010dno usklajevanje med na videz ideolo\u0161ko nasprotnimi stranmi, sledenje osebnim koristim in koristim klandestinih[1]<\/a> skupin, katerih \u010dlani posedujejo politi\u010dno in finan\u010dno mo\u010d.<\/p>\n Na seji, ki je bila sklicana s pretvezo o razgovoru o zagotavljanju likvidnosti, so ju obvestili o tem, da uvajajo izredne ukrepe, zato bodo imenovali izredno upravo, ki bo takoj prevzela vodenje banke, in da bodo Vladi Republike Slovenije predlagali poro\u0161tvo za vse vloge banki. Za izdajo poro\u0161tva RS je potrebna seveda vloga banke. In tu nastopi shizofrena situacija, uprava je odstavljena, vendar odstavitev \u0161e ni pravnomo\u010dna, nova pa \u0161e ne more prevzeti vodenja banke. Velikih vra\u010dev na BS to ne moti. Kar sami so sestavili vlogo in jo potisnili odstavljenima Dragonji in Valen\u010di\u010du v podpis. U\u010dinkovito, ni kaj re\u010di, cilj pa\u010d posve\u010duje sredstva in vloga je morala biti takoj posredovana vladi za njeno sejo \u0161e isti dan.<\/p>\n Vsi ti na\u010dini ravnanja jasno ka\u017eejo na to, da politi\u010dne elite po potrebi delujejo povsem samovoljno, z lahkotno kr\u0161itvijo zakonov, predpisov in dobrih obi\u010dajev. Slednje od njih niti ne moremo pri\u010dakovati, tistim, ki imajo mo\u010d, pa\u010d ni potrebna olika, zadostuje potuhnjena zvija\u010dnost.<\/p>\n Povsem na dlani je, da je vodstvo Banke Slovenije ravnalo po diktatu politike, torej o neodvisnosti Banke Slovenije ni ve\u010d ne duha ne sluha. V tej povezavi je zgovorno mnenje dr. Janeza Drnov\u0161ka, objavljeno v portretu tedna Bo\u0161tjana Jazbeca novinarja Alija \u017derdina (Sobotna priloga Dela, 6. 4. 2013):<\/p>\n \u00bbVendar predsednik republike Janez Drnov\u0161ek kandidata Jazbeca ni bil pripravljen podpreti. ‘Ne bom predlagal kandidata, ki mi ga \u017eelijo vsiliti in za katerega menim, da ne bi bil neodvisen guverner,’ je tedaj izjavil predsednik Drnov\u0161ek.\u00ab<\/em><\/p>\n Mnogo pojasni tudi intervju Janeza Jan\u0161e za STA (povzeto po Ve\u010deru, 28. 11. 2013):<\/p>\n \u00bbO tem problemu (Factor banka in Probanka, op. avt. B. L.) sem pred njegovim imenovanjem govoril z guvernerjem Bo\u0161tjanom Jazbecem. Povedal sem mu, da je njegov predhodnik predlagal pripojitev banke Factor k NKBM, da bi jo potem davkopla\u010devalci sanirali kot dr\u017eavno banko, in da sem to zavrnil. Dejal je, da to nima nobene zveze s stabilnostjo slovenskega ban\u010dnega sistema, saj gre za majhen tr\u017eni dele\u017e in zasebni banki in bi \u017ee zdavnaj morali v ste\u010daj. To je bilo takrat njegovo trdno stali\u0161\u010de in eden izmed razlogov, da smo ga podprli.\u00ab<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Naslednje sre\u010danje z Bo\u0161tjanom Jazbecem Janez Jan\u0161a opisuje tako:<\/p>\n \u00bbKo sva se avgusta spet sre\u010dala, sem v tisti pisarni na\u0161el povsem drugega \u010dloveka, nesuverenega, dodobra prestra\u0161enega, kar le ka\u017ee na silno mo\u010d lobijev, ki delujejo v tem sistemu in se borijo proti uveljavljanju odgovornosti in za ohranitev podtalnega vpliva v bankah.\u00ab<\/em><\/p>\n K temu res ni ve\u010d kaj dodati! Tudi kasnej\u0161e \u0161kandalozno vme\u0161avanje Evropske centralne banke in njenega guvernerja Maria Draghija v policijsko preiskavo o delovanju nacionalnega ban\u010dnega regulatorja nesamostojnost Bo\u0161tjana Jazbeca samo potrjuje. \u017dalostna je popolna izguba suverenosti Republike Slovenije, ko si lahko evropski birokrat Draghi dovoli nezasli\u0161ano dejanje in posega v policijsko preiskavo, ki je bila spro\u017eena na utemeljenem sumu nezakonitega delovanja Banke Slovenije. Ali so imeli Jazbec in sodelavci sploh kaj manevrskega prostora, je prepu\u0161\u010deno ugibanju. Ne glede na vse, kar je bilo razgla\u0161evano, so izbrali najslab\u0161o mo\u017eno pot in ta ni imela osnove v takratnem zakonu o bankah!<\/p>\n In zakaj ni bil izbran na primer postopek ste\u010daja banke? Kljub vsemu so na Banki Slovenije poznali stanje v banki Factor in ni bilo jasno, ali bi do ste\u010daja sploh pri\u0161lo, na vsak na\u010din pa je s ste\u010dajem grozila izguba vpliva in nadzora politike nad ste\u010dajnim postopkom. Postopek ste\u010daja kontrolira upni\u0161ki odbor in nadzira sodi\u0161\u010de. Seveda ima lahko politika tudi vpliv na delovanje sodi\u0161\u010d, vendar ne \u017eeli ni\u010desar prepustiti naklju\u010dju. V izbranem nezakonitem modelu \u00bbnadzorovane likvidacije\u00ab pa so vsi vzvodi v rokah Banke Slovenije \u2013 vrednotenje, izvedba in nadzor!<\/p>\n Vodenje banke v likvidaciji po odredbi Banke Slovenije prevzame Klaus Schuster. \u0160ir\u0161i slovenski javnosti neznana oseba. Tudi znotraj ban\u010dnih krogov velja kot tabula rasa. Njegova izobrazba je neznana, trdi, da je ekonomist, vemo pa le to, da je v Celovcu kon\u010dal nekak\u0161no trgovsko \u0161olo. Komi, bi lahko rekli. Bil je kreditni referent v Volksbanku v Avstriji, potem pa, po njegovih lastnih navedbah, \u010dlan uprave Volksbanka v Sloveniji in Srbiji.<\/p>\n O\u010ditno dovolj, da mu je Banka Slovenije, brez preverjanja strokovnosti in sposobnosti, poverila vodenje banke v posebnih razmerah. O\u010ditno se je gospod v tej vlogi zelo dobro po\u010dutil in nastopa kot re\u0161itelj slovenskih ban\u010dnih problemov, tudi v tujini. V decembru 2013 izide v nem\u0161kem \u010dasopisu Die Wirtschafts Woche \u010dlanek z naslovom Iskanje milijonov (Auf der Suche nach Millionen). Naslov \u0161e najbolj spominja na pustolovske romane Karla Maya in tudi tekst je napisan v tem slogu. Avtor \u010dlanka Tim Rachmann s pomo\u010djo Klausa Schustra poizku\u0161a bralce prepri\u010dati o tem, da je Factor banka s kreditiranjem nakupa zemlji\u0161\u010d ob \u010crnem morju v Bolgariji v vi\u0161ini 8,5 milijona evrov povzro\u010dila skoraj pet milijardno slovensko ban\u010dno luknjo! Kateremu cilju je sledil gospod Schuster s to aboto, lahko samo ugibamo. Pa vendar javno nastopa\u0161tvo z zavajajo\u010dimi in neto\u010dnimi navedbami ni njegova najve\u010dja te\u017eava. Najve\u010dja te\u017eava gospoda Schustra je popolna nekompetentnost.<\/p>\n Njegove prepro\u0161\u010dine ne more ni\u010d bolje ilustrirati kot njegove lastne izjave pred sodi\u0161\u010dem. Poglejmo prepis zvo\u010dnega posnetka zapisnika o zasli\u0161anju pri\u010de Klausa Schustra dne 7. 11. 2016 na Okro\u017enem sodi\u0161\u010du v Ljubljani.<\/p>\n Odvetnik Du\u0161an Golovr\u0161ki \u017eeli natan\u010dneje izvedeti, kako so potekali postopki, s katerimi je izredna uprava Factor banke preverjala upravi\u010denost odobritve dveh kreditov, ki sta bila ocenjena kot sporna.<\/p>\n Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Poglejte, prej ste rekli, da so kolegi opravljali razgovor z dolo\u010denimi zaposlenimi, pravniki, odvetniki. Ste vi govorili s kom od zaposlenih glede teh dveh kreditov?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Pri\u010da: Saj sem prej razlagal, jaz sem se z dolo\u010denimi sodelavci, z njimi smo eksaktno sodelovali, smo se mogo\u010de na hodniku sem in tja pogovarjali o tem, ampak ne o takem sistemati\u010dnem dogovoru, kot je to izpeljala odvetni\u0161ka dru\u017eba.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Na hodniku ste se pogovarjali?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Pri\u010da: Ja.<\/em><\/p>\n Nadaljujmo:<\/p>\n Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Vi ste delali ustno, ste vodili kak\u0161ne protokole teh sestankov?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Pri\u010da: Ne. Zakaj pa?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Se vam ni zdelo potrebno?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Pri\u010da: Zakaj pa?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Zaradi preverbe, zaradi sledljivosti, ali je to sme\u0161no?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Pri\u010da: Seveda, to je vsakodnevno delo.<\/em><\/p>\n Tako neverjetne stvari se dogajajo v de\u017eelici, da bi bile, \u010de ne bi bile dokumentirane zapisniku sodi\u0161\u010da, povsem neverjetne, pripovedovalcem o tem pa bi zlahka in upravi\u010deno prisodili nerazsodnost.<\/p>\n Predsednik izredne uprave banke v likvidaciji se o okoli\u0161\u010dinah odobritve dveh kreditov, ki bi lahko bila sporna in je odgovornost za njuno odobritev pristala na sodi\u0161\u010du, pogovarja tako mimogrede \u00bbsem in tja na hodniku\u00ab. \u0160e ve\u010d, o teh razgovorih, \u010detudi so potekali na hodniku, ni nobenega zapisnika ne zaznamka in to se temu nesre\u010dne\u017eu zdi povsem normalno.<\/p>\n Ali lahko pri\u010dakujemo \u0161e stopnjevanje neobvladovanja funkcije, ki je posledica popolnega neznanja in nerazumevanja stanja in okoli\u0161\u010din? Zdi se, da ne. In vendar tudi tukaj realnost presega vsako domi\u0161ljijo.<\/p>\n Poglejmo nadaljevanje zasli\u0161anja pri\u010de Klausa Schustra:<\/p>\n Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Samo navezal bi se na to vpra\u0161anje kolegice, kaj je za vas v tistem obdobju pomenila bonitetna ocena B za komitenta? Kak\u0161na razvrstitev je bila za banko, ki je bila kreditodajalec, bonitetna ocena B?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Pri\u010da: Pri nas na Factor banki ne vem, ker mi smo imeli ta pravila, na podlagi katerih se to ocenjuje, in jaz ne vem, kak\u0161ne so uporabljali kriterije.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Ne veste, kaj je pomenila bonitetna ocena A, kak\u0161na je bila to ocena?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Pri\u010da: Se ne spomnim ve\u010d tega.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Tudi zdaj, danes ne veste, kaj pomeni bonitetna ocena A, B, C?<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Pri\u010da: Ne.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Odv. Du\u0161an Golovr\u0161ki: Hvala lepa, nimam ve\u010d vpra\u0161anj.<\/em><\/p>\n Za pojasnilo bralcem, ki niso ve\u0161\u010di ban\u010dni\u0161tva, kaj pomenijo bonitetne ocene A, B, C, D in E, je najbolje povzeti dovolj enostaven in informativen opis Banke Slovenije[2]<\/a>.<\/p>\n \u00bbB<\/em>oniteta podjetja predstavlja oceno kvalitete podjetja in sposobnosti izpolnjevanja njegovih obveznosti s strani zunanjih ocenjevalcev. Posebne agencije ocenjujejo bonitete podjetij \u017ee od za\u010detka stoletja, med njimi so najbolj znane Moody’s, S&P, Fitch – IBCA … Poseben interes za ocenjevanje bonitet imajo tudi banke, saj jim to predstavlja oceno kreditnega tveganja podjetja. V Sloveniji banke za vsakega komitenta ocenijo, kolik\u0161en dele\u017e terjatev ne bo izterljiv, in ga na podlagi tega razvrstijo v bonitetni razred od A do E.\u00ab<\/em><\/p>\n Tako enostavno, tako temeljno, tu se za\u010dne in kon\u010da vsa umetnost bonitetnih ocen podjetij, od najbolj\u0161e ocene A do najslab\u0161e E, ki dolo\u010dajo stopnjo kreditnega tveganja. To so osnovna vedenja in predsednik izredne uprave Factor banke v likvidaciji mirnodu\u0161no prizna, da nima pojma o tem. Mnogo slab\u0161e, kot smo si lahko predstavljali.<\/p>\n In vendar je treba krivdo za to sramoto pripisati najprej vrhu Banke Slovenije in njenemu prvemu mo\u017eu dr. Bo\u0161tjanu Jazbecu. Ta se na ban\u010dni\u0161tvo verjetno spozna in kljub temu se je odlo\u010dil za prvega mo\u017ea banke v likvidaciji, nekoga, ki nima osnovnih znanj, je pa zaradi tega verjetno poslu\u0161en in ubogljiv. Tak\u0161na praksa politi\u010dnega delegiranja neprimerne\u017eev na odlo\u010dujo\u010da delovna mesta je v dr\u017eavici postalo splo\u0161no veljavno pravilo. Vzrok je v tem, da se na te ljudi, ki postanejo poslu\u0161ne sluge, zlahka vpliva, narekujejo se jim odlo\u010ditve ter na\u010dini ravnanja. Mo\u017eno je tudi, da so kadrovali politiki iz strukture tedanje vlade in Schustra vsilili. \u010cetudi je bilo tako, bi se morali gospe in gospodje v Banki Slovenije temu upreti, to bi bila njihova pravica in dol\u017enost. S tak\u0161nim uporom bi sicer postali pri politikih in njihovih gospodarjih povsem neza\u017eeleni, tudi Mario Draghi jim ne bi prisko\u010dil na pomo\u010d in njihove kariere bi se hitro zaklju\u010dile. S slu\u017eabni\u0161tvom in mediokriteto so lahko obdr\u017eali svoje polo\u017eaje in privilegije. Odgovornost za slaba in \u0161kodljiva ravnanja se tako pomakne \u0161e vi\u0161je, v sfero odlo\u010devalcev v politiki. No, tudi tu ne najdemo sledi strokovnih in premi\u0161ljenih odlo\u010ditev in pojavi se preblisk, da odlo\u010devalci v politiki morda niti niso tako pokvarjeni, kot so nesposobni.<\/p>\n Dne 17. 1. 2014 so Ciril Dragonja, ACH d. d. in Grand hotel Union d. d. na Upravno sodi\u0161\u010de Republike Slovenije vlo\u017eili to\u017ebo zoper Odlo\u010dbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih ter Odlo\u010dbo Banke Slovenije o potrditvi pove\u010danja osnovnega kapitala banke ter predlagali ugotovitev njune nezakonitosti.<\/p>\n Nezakonitost je bila argumentirana s tem, da v \u010dasu, ko so bili uveljavljeni izredni ukrepi proti Factor banki in njeni nadzorovani likvidaciji, tak\u0161nega ukrepa Zakon o bankah sploh ni predvideval.<\/p>\n To je bilo dodano \u0161ele z novelo Zakona o ban\u010dni\u0161tvu, ki je za\u010del veljati 22. novembra 2013, z objavo v Uradnem listu \u0161t. 96. V navedenem UL lahko preberemo:<\/p>\n Za 253.a \u010dlenom se doda nov 253.b \u010dlen, ki se glasi:<\/em><\/p>\n \u00bb253.b \u010dlen<\/a><\/u><\/em><\/p>\n (cilj izrednih ukrepov)<\/a><\/u><\/em><\/p>\n Izredni ukrepi se izre\u010dejo zaradi reorganizacije banke, tako da se: \u00a0<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n Ukrep zoper Factor banko je na\u0161el svoje mesto v zakonodaji ve\u010d kot dva meseca po uvedbi izrednih ukrepov zoper Factor banko! O\u010ditno so toliko \u010dasa potrebovali, da so dojeli, da bi bilo vseeno dobro ukrep za krepanje banke legalizirati, \u010detudi na bizaren na\u010din. V sodobnih demokracijah, ki so de facto posebna oblika diktature, je pa\u010d pravo po potrebi instrumentalizirano v korist in za potrebe diktatorjev.<\/p>\n V javnosti so se pojavila resna kriti\u010dna opozorila o retroaktivnosti, nezakonitosti in neustavnosti, vendar brez u\u010dinka. Najbolje povzame spornost novele Zakona o ban\u010dni\u0161tvu (ZBan-1L) izjava Dru\u0161tva Mali delni\u010darji Slovenije z dne 23. 10. 2013. Navajam:<\/p>\n \u00a0<\/u><\/strong>V Dru\u0161tvu Mali delni\u010darji Slovenije (Dru\u0161tvo MDS) ob\u017ealujemo, da je v primeru sprejetja novele Zakona o ban\u010dni\u0161tvu (ZBan-1L) politika prevladala nad stroko. \u017de gospod Mario Draghi iz Evropske centralne banke (ECB) je opozoril, naj se s sprejemanjem tako imenovane \u00bbstri\u017eenjske zakonodaje\u00ab ne hiti ter se raj\u0161i po\u010daka do pri\u010detka postopka sprejemanja ustrezne evropske direktive v Evropskem parlamentu. Dr. France Arhar je v imenu Zdru\u017eenja bank Slovenije tudi opozoril, da so lahko tako sprejete spremembe ZBan-1L v nasprotju z zakoni in Ustavo RS ter povzro\u010dijo morebitno nestabilnost in pove\u010dajo nezaupanje v doma\u010di ban\u010dni sistem. Dr\u017eavljani in podjetja smo bankam namre\u010d posodili denar, le-te pa nam denarja sedaj ne morejo vrniti in s sklicevanjem na zakon, ki ga je danes sprejel Dr\u017eavni zbor RS in pri katerem je tudi zakonodajna pravna komisija DZ RS ocenila spornost in nesorazmernost retroaktivnosti predlaganih sprememb, odpisujejo tisto, kar so nam dol\u017ene banke povrniti. Tudi prof. dr. \u0160ime Ivanjko meni, da noben zakon ne more pose\u010di v klasi\u010dno dol\u017eni\u0161ko-upni\u0161ko razmerje.<\/em><\/p>\n Dejstvo, da sta avtoriteti, kot sta dr. France Arhar in dr. \u0160ime Ivanjko in celo Zakonodajno pravna komisija Dr\u017eavnega zbora Republike Slovenije, ocenili spornost novele, ni ve\u010d nikogar zanimalo. Pravna dr\u017eava je polo\u017eena na oltar kratkoro\u010dnih politi\u010dnih interesov.<\/em><\/p>\n Dne 20. 3. 2017 je Upravno sodi\u0161\u010de Republike Slovenije sklenilo, da se to\u017eba zoper Banko Slovenije zavr\u017ee.<\/p>\n Epilog:<\/p>\n Dejstvo, ki ga ni mogo\u010de spregledati in zanikati, je, da so bili postopki zoper Factor banko nezakoniti, politi\u010dno motivirani in \u0161kodljivi, tako za delni\u010darje banke kakor tudi za davkopla\u010devalce, predvsem pa nepotrebni! \u010ce so bili nesporno ugotovljeni nezakonito poslovanje, zloraba polo\u017eaja in povrh \u0161e protipravno okori\u0161\u010danje, je prav, da zadeve dobijo tudi svoj sodni zaklju\u010dek. Vendar zaradi tega ne likvidirate banke, ne obremenite davkopla\u010devalcev in obenem prikrijete dejanske vzroke te\u017eav. Seveda u\u010dinkovita re\u0161itev te\u017eav, kot smo jo videli v Islandiji, pri nas ni mogo\u010da. Razlog je preprost, tisti, ki \u00bbre\u0161ujejo\u00ab zablode, so isti, ki so te zablode ustvarili! Zloraba prava in pravosodja pa je poizkus kriminaliziranja poslovnih odlo\u010ditev, zato da se prikrijejo nelegalna in samovoljna ravnanja oblasti. Nikoli niso bili spro\u017eeni ustrezni postopki v NLB, A-banki ter NKBM. Diskriminatorno obravnavanje Factor banke je mo\u017eno pojasniti le s tem, da je bila premajhna za financiranje velikih zgodb, ki so prinesle bogastvo pe\u0161\u010dici in osiroma\u0161ile dr\u017eavo in dr\u017eavljane. Zato je bila primerna za \u017ertvovanje in vr\u017eena kost za glodanje v javnost. Lahkotnost in brezbri\u017enost oblasti razkrije domnevna izjava takratne predsednice vlade Alenke Bratu\u0161ek: \u00bbFactor banka je pa\u010d kolateralna \u0161koda!\u00ab<\/p>\n Dr. Bo\u0161tjan Jazbec pa ni\u010d, zapusti zatohlo de\u017eelico in se nameni v Bruselj!<\/p>\n [1]<\/a> Klandestine ali zastrte skupine so posebne dru\u017ebene skupine, katerih delovanje ni javno pregledno in se zaradi tega lahko izognejo sistemu pravne regulative. Njihov cilj je pove\u010dati ali ohraniti gospodarsko in\/ali politi\u010dno mo\u010d, z zanikanjem standardov parlamentarne demokracije. Zagotavljajo privilegije svojim \u010dlanom in jim omogo\u010dajo poseben dru\u017ebeni polo\u017eaj. Svojo dejavnost lahko prekrijejo z dru\u017ebeno sprejemljivo, uradno registrirano in celo dru\u017ebeno za\u017eeleno dejavnostjo.<\/p>\n <\/p>\n [2]<\/a> Tanja \u0160uler, Bonitetne ocene podjetij, Analitsko raziskovalni center, Banka Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ker je gradivo na temo Factor banke, ki se je nabralo v petih letih, zelo obse\u017eno, ga je nemogo\u010de v celoti predstaviti, razlagati ter pojasnjevati v blogu. Zato bo potrebna posebna publikacija. Ne zgolj zaradi ravnanj in okoli\u0161\u010din v povezavi s Factor banko, temve\u010d zaradi mnogo \u0161ir\u0161ega obsega zagre\u0161enih (zgre\u0161enih) ali opustitve dol\u017enih nujnih … Preberi ve\u010d o Factor banka delenda est!<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-122","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/122","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=122"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/122\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":123,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/122\/revisions\/123"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=122"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=122"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=122"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n
\n1. v banki odpravijo razlogi iz prvega odstavka 253.a \u010dlena tega zakona in se ponovno vzpostavijo pogoji za dolgoro\u010dno uspe\u0161no poslovanje banke v skladu s tem zakonom in drugimi veljavnimi predpisi, ali<\/em><\/p>\n\n
\n
\n