{"id":153,"date":"2022-05-12T20:21:17","date_gmt":"2022-05-12T20:21:17","guid":{"rendered":"http:\/\/lipovsek.eu\/?p=153"},"modified":"2022-05-12T20:21:17","modified_gmt":"2022-05-12T20:21:17","slug":"privid-imenovan-pravna-drzava","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lipovsek.eu\/?p=153","title":{"rendered":"Privid, imenovan pravna dr\u017eava<\/strong>"},"content":{"rendered":"\n

Sintagma \u00bbpravna dr\u017eava\u00ab je nelo\u010dljivo povezana s procesom transformacije po letu 1991 in je postavljena kot pogoj ter jamstvo za demokrati\u010den ustroj dru\u017ebe. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega, ker je soodvisnost med demokracijo in pravno dr\u017eavo tako samo po sebi umevna, nista niti pogoj kot tudi jamstvo natan\u010dno in enozna\u010dno pojasnjena. Ne v pravni stroki, kjer najdemo toliko razlag pravne dr\u017eave, kolikor je razlagateljev, kaj \u0161ele na podro\u010dju prakti\u010dne politike, kjer se termin uporablja kot retori\u010dna floskula. Razne definicije se sicer ume\u0161\u010dajo v domeno pravne teorije, ki reflektira regulacijska razmerja med dr\u017eavo, pravnim sistemom in dru\u017ebo, in vendar, ravno zaradi eksplicitne \u00bbdru\u017ebenosti\u00ab sodijo pojasnjevanja o pravni dr\u017eavi in njeni vlogi enako meritorno ali pa \u0161e bolj kot v pravno tudi v sociolo\u0161ko in filozofsko sfero.[1]<\/a>Razlagam in definicijam, ki jih lahko zasledimo na podro\u010dju politi\u010dnih razprav, je skupno to, da je \u00bbpravna dr\u017eava\u00ab dr\u017eava<\/a>, ki v celoti temelji na vladavini prava<\/a>. Res je, da je vsaka definicija pravzaprav tudi tavtologija, vendar ta tavtolo\u0161kost v sociolo\u0161kem smislu ne pojasnjuje prav ni\u010d in tudi v pravnem ne. Poskusimo z enostavnim sholasti\u010dnim pojasnilom definicije, kot je \u201edefinitio fiat per genus proximus et differentiam specificam\u201c. Rodni pojem je torej \u00bbdr\u017eava\u00ab, specifi\u010dna razlika pa \u00bbpravna\u00ab. In vendar je vsaka dr\u017eava, kot geografska in politi\u010dna tvorba, tudi pravno urejena. To je eden izmed postulatov dr\u017eave. Vse dr\u017eave od njihovega nastanka naprej so v zgodovinskih virih opisane kot kompleksne ekonomske, socialne in voja\u0161ke organizacije, regulirane s predpisi, zakoniki (Hamurabi) ali merili odgovornosti (kitajski legalizem). Ohlapna opredelitev pravne dr\u017eave, da je to dr\u017eava, ki je pravno urejena, je za paragrafarstvo nezadostna, za sociolo\u0161ko refleksijo pa povsem neuporabna.<\/p>\n\n\n\n

Na podro\u010dju politike je pojem pri\u010dakovano poenostavljen. Na spletni strani vlade Republike Slovenije je na primer navedeno, da:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbPravna dr\u017eava temelji na pravilih, predpisanih v ustavi in zakonih, ter neodvisnih sodi\u0161\u010d zagotavlja presojo konkretnih primerov. <\/em>Pravna pravila pomenijo omejitev in nadzor oblasti, zagotavljajo spo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic in svobo\u0161\u010din ter urejajo polo\u017eaje in razmerja pravnih subjektov.\u00ab<\/em>[2]<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

Zdi se, da prvi povedi nekaj manjka za njeno logi\u010dno razumevanje, vendar vladna spletna stran to re\u0161uje na enostaven in u\u010dinkovit na\u010din tako, da pozove javnost k sodelovanju: \u00bbPomagajte nam izbolj\u0161ati spleti\u0161\u010da<\/em>.\u00ab<\/em>[3]<\/sup><\/a>Zelo prikupno, to bi lahko poimenovali tudi kot \u00bbpodru\u017eabljanje\u00ab politi\u010dne teorije na podro\u010dju vladnega razumevanja pravne dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Tudi ko poizku\u0161a biti opis natan\u010dnej\u0161i in navaja, da je bistvo pravne dr\u017eave v tem, da ureja \u00bbdelovanje vseh dr\u017eavnih organov z zakoni, ki dolo\u010dajo vsebino in na\u010din njihovega odlo\u010danja<\/em>\u00ab<\/em>,[4]<\/sup><\/a> je \u0161e vedno puhlica. Za politokrate in dr\u017eavne birokrate je to o\u010ditno dovolj.<\/p>\n\n\n\n

V pojasnjevanju pravne dr\u017eave, pojma, ki je po svojem nastanku produkt germanske filozofije prava in so ga kot \u00bbReichtstaat\u00ab opredelili nem\u0161ki pravni teoretiki[5]<\/sup><\/a> konec 18. in v za\u010detku 19. stoletja, so v nem\u0161kem Bundestagu nekoliko natan\u010dnej\u0161i:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbV pravni dr\u017eavi imajo ljudje temeljne pravice, ki jih mora dr\u017eava spo\u0161tovati in za\u0161\u010dititi. Ukrepanju dr\u017eave so dolo\u010dene meje. Administracija in jurisdikcija se morata ravnati po pravu in zakonih (Recht und Gesetz). Pravna dr\u017eava predpostavlja tudi delitev oblasti, jamstvo pravne varnosti in sorazmernost dr\u017eavnih ukrepov.\u00ab<\/em>[6]<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

Na politi\u010dni ravni torej ne dobimo odgovora na vpra\u0161anje, kaj je tako \u00bbvzvi\u0161enega\u00ab na pravni dr\u017eavi, da brez nje klecne vsaka demokracija?<\/p>\n\n\n\n

Na te\u017eavo pojasniti, kaj je pravna dr\u017eava, naletimo tudi na prehodu iz politi\u010dnega v pravni ambient, \u010deprav je v domeni prava pojem \u017ee dolo\u010dneje opredeljen. Vendar si tudi u\u010ditelj na Pravni fakulteti UL ni zadal veliko muje in je, tako kot zahteva \u010das, pravno dr\u017eavo povezal z liberalno demokracijo, karkoli \u017ee to pomeni, kapitalizmom in zasebno lastnino.[7]<\/sup><\/a> Pa tudi sicer pravni teoretiki poizku\u0161ajo re\u0161iti te\u017eave pri dolo\u010ditvi pravne dr\u017eave tako, da specifi\u010dni razliki dodajo \u0161e pridevnik \u00bbmoderna\u00ab. Vendar tudi pridevnik \u00bbmoderna\u00ab ni pojasnjen ali dolo\u010den in ga je mogo\u010de razumeti le kot sinonim za \u00bbsodobna\u00ab, torej eksistirajo\u010da v tem \u010dasu.<\/p>\n\n\n\n

U\u010ditelj prava trdi: \u00bbPravna dr\u017eava je moderna dr\u017eava, v kateri je delovanje dr\u017eavnih organov pravno vezano in v kateri so zagotovljene temeljne pravice,\u00ab<\/em>[8]<\/sup><\/a> in nadaljuje, da razlo\u017ei razliko med pravno dr\u017eavo in vladavino prava, ki je pravzaprav ni: \u00bbIzraz pravna dr\u017eava se uporablja tudi kot sopomenka za vladavino prava, ki je njena osrednja razse\u017enost.\u00ab<\/em>[9]<\/sup><\/a><\/p>\n\n\n\n

Iz tega naj bi sledilo, kot navaja avtor, da pravna dr\u017eava obravnava pravne subjekte enako in predvidljivo[10]<\/sup><\/a> in da sta pravna dr\u017eava in demokracija kot oblika politi\u010dnega sistema tesno povezani.[11]<\/sup><\/a> Povezani na nedefiniran, \u00bbvotel\u00ab na\u010din, ki relativizira funkcijo pravne dr\u017eave: \u00bbPravna dr\u017eava je vsebinsko votla, \u010de ni demokrati\u010dnih postopkov (npr. zakonodajnih postopkov), ki pravno dr\u017eavo vsebinsko napolnjujejo\u00ab.<\/em>[12]<\/sup><\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

Ali je demokrati\u010dni parlamentarni postopek zadosten, da zagotovi delovanje pravne dr\u017eave, je skepti\u010den naslednji u\u010ditelj: \u00bbVendar ni mogo\u010de prezreti dejstva, da se je pomen zakonodajnega organa bistveno zmanj\u0161al, saj se zakonodaja ustvarja drugje in najmanj se v njej ka\u017ee volja ljudstva. Kak\u0161na je volja ljudstva, \u010de za zakon v dr\u017eavnem zboru glasuje 46 poslancev, 44 pa jih je proti.\u00ab<\/em>[13]<\/sup><\/a> <\/em><\/p>\n\n\n\n

Zakonodaja se torej ustvarja \u00bbdrugje\u00ab in ne v zakonodajni veji oblasti. Dr\u017eavni zbor opravi samo ritual sprejemanja zakonodaje. To dejstvo razkriva, da je \u010dude\u017ena mo\u010d, ki naj bi jo imela pravna dr\u017eava za zagotovitev demokracije, zgolj slepilo.<\/p>\n\n\n\n

V trditvi, da je politika lahko bolj elasti\u010dna<\/em> od prava in da je pro\u017enej\u0161a pri iskanju kompromisa <\/em>med razli\u010dnimi ideolo\u0161kimi, interesnimi in normativnimi postavkami,[14]<\/sup><\/a> je \u017ee vsebovana kal dopustnosti instrumentalizacije pravne dr\u017eave za potrebe odlo\u010danja po interesih posedovalcev dru\u017ebene mo\u010di. Elasti\u010dnost politike, ki vedno znova najde razloge, da zaradi posebnih okoli\u0161\u010din spregleda ali zaobide veljavno pravno regulativo, nazorno razkriva odnos med politikom Ottom von Bismarckom in generalom Gustavom von Prittwitzem ob revolucionarnih dogodkih v Belinu marca leta 1848.[15]<\/sup><\/a> Po spopadih med revolucionarnim me\u0161\u010danstvom in prusko vojsko je kralj Friedrich Wilhelm IV. ukazal Prittwitzu, poveljujo\u010demu generalu v Berlinu, umik iz bojev na barikadah in zavzetje defenzivne dr\u017ee voja\u0161tva. Posledica tega je bila prekinjena komunikacija med poveljujo\u010dim generalom in njegovim nadrejenim, torej kraljem. V teh izjemnih okoli\u0161\u010dinah je politik Otto von Bismarck svetoval generalu, naj z voja\u0161kim posegom omogo\u010di dostop do kralja, ki je bil takrat izoliran na Pavjem otoku.[16]<\/sup><\/a> General Prittwitz je Bismarcka opozoril, da bi to sicer lahko storil, da ima dovolj voja\u0161ke mo\u010di, vendar bi s tem povzro\u010dil ponovno prelivanje krvi. Predvsem pa, ne glede na posebne okoli\u0161\u010dine, ne more<\/em> ravnati v nasprotju s kraljevim ukazom<\/em>. Monarh je \u017eiv, opravilno sposoben, v celoti v posesti vladarske mo\u010di, le komunikacija z njim je ote\u017eena. Suveren mora najprej preklicati prvotni ukaz in izdati novega, sicer bi vsako druga\u010dno ravnanje predstavljalo kr\u0161itev pravnega reda<\/em>. Izid je znan \u2013 stanje v Berlinu se je za\u010delo umirjati, ohranjenih je bilo mnogo \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj. Za politika Bismarcka je bilo trdno in odlo\u010dno stali\u0161\u010de generala Prittwitza, da ne bo kr\u0161il zakonov, ki so dolo\u010dali na\u010din njegovega poveljevanja, znamenje neodlo\u010dnosti, \u0161ibkosti in nerazumljivega popu\u0161\u010danja revolucionarnemu me\u0161\u010danstvu. V imenu \u00bbvi\u0161jih ciljev\u00ab se politik odre\u010de veljavni pravni regulativi, \u010deprav bi to povzro\u010dilo prelivanje krvi. Pravna dr\u017eava je torej pri ravnanju politi\u010dnih elit zelo krhka, relativna institucija, \u010de sploh to je. Ni videti, da bi bilo na moderni pravni dr\u017eavi kaj sodobnega, v primerjavi s Prittwitzevim na\u010delnim razumevanjem, razen seveda elasti\u010dnosti.<\/p>\n\n\n\n

O\u010ditno se tudi slovenski u\u010ditelj prava zaveda relativnosti ob\u010de dobrine per se, ki naj bi jo predstavljala pravna dr\u017eava, ko navaja, da se \u00bbiz celotnega pojma pravne dr\u017eave<\/u> izlo\u010dajo le posamezne prvine in funkcije prava in se javnosti (ljudstvu) predstavljajo kot posebne ciljne vrednote<\/u>. Kadar to po\u010dnejo politi\u010dni akterji<\/u>, gre za instrumentalizacijo prava oziroma pravne dr\u017eave v politi\u010den namen.\u00ab<\/em>[17]<\/sup><\/a> <\/em>To stali\u0161\u010de lahko v celoti sprejmemo kot verodostojno, saj je ta u\u010ditelj opravljal celo funkcijo predsednika vlade in mu instrumentalizacija pravne dr\u017eave v politi\u010dne namene ni bila tuja.<\/p>\n\n\n\n

Kako amorfen je pojem pravna dr\u017eava, se razkrije v le na videz radikalnemu vpra\u0161anju, ki slu\u017ei miselni provokaciji.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbAli je bila nacisti\u010dna Nem\u010dija pravna dr\u017eava?\u00ab Odgovor na to vpra\u0161anje je najbolje poiskati pri dr. Hansu Franku, vidnem nacisti\u010dnem pravnem teoretiku, osebnem odvetniku Adolfa Hitlerja,[18]<\/sup><\/a> avtorju nacionalsocialisti\u010dnega priro\u010dnika za pravo in zakonodajo, znanem tudi kot klavec s Poljske.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Hans Frank zapi\u0161e:<\/p>\n\n\n\n

\u00bbZ izjavami odli\u010dnih nacionalsocialisti\u010dnih varovalcev prava je raz\u010di\u0161\u010deno, da seveda tudi v nacionalsocialisti\u010dni dr\u017eavi vlada pravna varnost, da zakoni te dr\u017eave neomajno veljajo, da so sodniki neodvisni in da obstaja pravno varstvo, ki zado\u0161\u010da tako pametni potrebi po pravnem varstvu kot tudi nujnostim politi\u010dnega vodstva. Nacionalsocialisti\u010dna dr\u017eava slu\u017ei varstvu prava in udejanjanju prava v veliko ve\u010dji meri kot normativisti\u010dna zakonska dr\u017eava.\u00ab<\/em>[19]<\/sup><\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

Petnajstega septembra 1935 je nem\u0161ki Reichstag sprejel N\u00fcrnber\u0161ke zakone o rasni \u010distosti. Z za\u010detkom njihove veljavnosti je bila utemeljena pravna podlaga za preganjanje Judov. Od takrat naprej v nacisti\u010dni Nem\u010diji antisemitizem ni postal le legitimen, ampak legalen, predpisan z zakonom. In \u010de povzamemo, da je bistvo pravne dr\u017eave v tem, da ureja \u00bbdelovanje vseh dr\u017eavnih organov z zakoni, ki dolo\u010dajo vsebino in na\u010din njihovega odlo\u010danja<\/em>\u00ab<\/em>, potem pa\u010d holokavst ni nezdru\u017eljiv s pravno dr\u017eavo, nasprotno, holokavst je del nacionalsocialisti\u010dne pravne dr\u017eave, tudi s sodni\u0161ko neodvisnostjo.<\/p>\n\n\n\n

Pravna dr\u017eava torej ni zagotovilo demokracije oziroma demokrati\u010dnega odlo\u010danja in jo je mogo\u010de vpeti v sisteme in strukture avtokrati\u010dnega odlo\u010danja strankarsko politi\u010dnih elit, celo v fa\u0161isti\u010dnih re\u017eimih. Demokrati\u010dnost ali avtokrati\u010dnost dru\u017ebene ureditve tudi ni odvisna od ve\u010dstrankarskega parlamenta oziroma dr\u017eavnega zbora, izvoljenega na splo\u0161nih volitvah, kakor je povsem natan\u010dno opredelil eden izmed navedenih u\u010diteljev prava.<\/p>\n\n\n\n

Pravna dr\u017eava je poimenovanje za regulativni sistem pod nadzorom partitokracije, lo\u010dene od ljudstva, ki ustvarja iluzijo demokrati\u010dnosti ter omogo\u010da transmisijo in legalizacijo interesov sprege politi\u010dnih in finan\u010dnih elit v dru\u017ebeno realnost.<\/mark><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[1]<\/a> Anti\u010dna Gr\u010dija vedno znova o\u010dara. V mno\u017eici bogov, polbogov in drugih stvorenj najdemo tudi Zevsove potomke Hore, tri boginje letnih \u010dasov, ki poosebljajo tudi zakonitost (Eunomia), pravo (Dike) in mir (Eirene). Ni naklju\u010dje, da je prodoren gr\u0161ki anti\u010dni um ravno mir povezal s pravom in zakonitostjo. Pravni sistem, utemeljen na panteisti\u010dni religiozni strukturi, je urejeval \u017eivljenje in delovanje gr\u0161kih anti\u010dnih mest. Bil je kompleksen in premi\u0161ljen. Da, celo demokrati\u010den, \u010deprav demokrati\u010dnosti anti\u010dnih Aten pa\u010d ni mogo\u010de neposredno meriti z dana\u0161njim razumevanjem demokracije.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[2]<\/a> www.gov.si\/podrocja\/pravna-drzava-in-pravosodje\/<\/em><\/a>, Ministrstvo za pravosodje, zadnja sprememba 5. 5. 2021<\/em><\/p>\n\n\n\n

[3]<\/a> Ibidem<\/em><\/p>\n\n\n\n

[4]<\/a> Ibidem<\/em><\/p>\n\n\n\n

[5]<\/a> Johan Wilhelm Peterson \u2013 Placidus, 1798, Robert von Mohl, 1833, Lorenz von Stein, 1876.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[6]<\/a> Reichtstaat, <\/em>https:\/\/www.bundestag.de<\/em><\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

[7]<\/a> \u00bbPravna dr\u017eava [je] organsko povezana s konceptom liberalne demokracije. Izhodi\u0161\u010de pravne dr\u017eave je zato med drugim tudi zagotavljanje sekularnosti prava, kapitalizma, zasebne lastnine in nenazadnje enakega varstva posameznikove zasebne lastnine in njegovih \u010dlovekovih pravic.\u00ab Prof. dr. Miro Cerar, Pravna dr\u017eava (2. del), www.iusinfo.si.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[8]<\/a> Marijan Pav\u010dnik: II. Narava pravne dr\u017eave in njene prvine, v Pravna dr\u017eava, GV 2009, str. 29.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[9]<\/a> Ibidem<\/em><\/p>\n\n\n\n

[10]<\/a> Ibidem, str. 32<\/em><\/p>\n\n\n\n

[11]<\/a> Pav\u010dnik, ibidem, str. 36<\/em><\/p>\n\n\n\n

[12]<\/a> Pav\u010dnik, ibidem, str. 36<\/em><\/p>\n\n\n\n

[13]<\/a> Vladimir Sim\u010di\u010d: I. Vladavina prava kot pravno civilizacijski pojav, v Pravna dr\u017eava, GV 2009, str. 22.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[14]<\/a> Dr. Miro Cerar: (Ne)ideolo\u0161kost pravne dr\u017eave, v Pravna dr\u017eava, GV 2009, str. 86.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[15]<\/a> Otto von Bismarck, Gedanken und Erinnerungen, Band 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

[16]<\/a>  Pfaueninsel, otok na reki Havel med Berlinom in Potsdamom<\/strong><\/em><\/strong><\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

[17]<\/a>  Dr. Miro Cerar: (Ne)ideolo\u0161kost pravne dr\u017eave, v Pravna dr\u017eava GV 2009, str. 95.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[18]<\/a> Podobno relacijo lahko opazujemo tudi danes v odnosu med odvetnikom Francijem Matozom in Janezom Jan\u0161o.<\/em><\/p>\n\n\n\n

[19]<\/a> Dr. Hans Frank, Nationalsozialistischer Handbuch f\u00fcr Recht und Gesetzgebung, Zentralverlag der NSDAP, M\u00fcnchen 1935. Prevod Peter Wieser. Hans Frank (1900\u20131946) je bil na N\u00fcrnber\u0161kem sodi\u0161\u010du zaradi zlo\u010dinov proti \u010dlove\u0161tvu obsojen na smrt z obe\u0161anjem.<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sintagma \u00bbpravna dr\u017eava\u00ab je nelo\u010dljivo povezana s procesom transformacije po letu 1991 in je postavljena kot pogoj ter jamstvo za demokrati\u010den ustroj dru\u017ebe. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega, ker je soodvisnost med demokracijo in pravno dr\u017eavo tako samo po sebi umevna, nista niti pogoj kot tudi jamstvo natan\u010dno in enozna\u010dno pojasnjena. Ne v … Preberi ve\u010d o Privid, imenovan pravna dr\u017eava<\/strong><\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-153","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/153","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=153"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/153\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":155,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/153\/revisions\/155"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=153"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=153"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=153"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}