<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/span>Vsem bralcem \u017eelim vse dobro!<\/span><\/p>\n V prvi objavi sem omenil, da bom v naslednjem blogu objavil prva opozorila na \u0161kodljive posledice zadnje faze privatizacije, za katero splo\u0161no uporabljamo izraz \u00bbtajkunizacija\u00ab, njihove nosilce pa \u00bbtajkune\u00ab. \u010ceprav\u00a0 <\/span>je pojem mnogokrat uporabljen, ni vedno v enakem pomenu. Poglejmo najprej izvoren pomen besede \u00bbtajkun\u00ab. Izhaja iz Japonske in v japon\u0161\u010dini pomeni \u00bbveliki gospod\u00ab. Pomeni naziv za \u0161ogune – voja\u0161ke voditelje ali generale, ki so imeli na Japonskem velik vpliv v \u010dasu od 12. do sredine 19. stoletja. \u00a0<\/span>V za\u010detku devetdesetih let prej\u0161njega stoletja se je pojavil na Hrva\u0161kem, kot oznaka za tesne sodelavce predsednika Franja Tu\u0111mana. Namen je bil vzpostaviti okoli dvesto mo\u010dnih dru\u017ein, tudi sorodni\u0161ko povezanih, katerih \u010dlani \u00a0<\/span>bi z medsebojno podporo postali lastniki ve\u010dine hrva\u0161kega premo\u017eenja in v posesti izjemne politi\u010dne mo\u010di. Kot je znano ta projekt, na sre\u010do hrva\u0161kih dr\u017eavljanov, ni uspel. V za\u010detku novega stoletja se pri nas uporablja oznaka \u00bbtajkun\u00ab tudi za vse posameznike ali ozke skupine ljudi, ki so si zaradi svojega polo\u017eaja na dru\u017ebeni lestvici, lahko pridobili bogastvo, za katerega niso imeli nobenih zaslug, razen tega, da so imeli dobre povezave z\u00a0 <\/span>oligarhi\u00a0 <\/span>politi\u010dnih \u00a0<\/span>strank vseh barv in ideolo\u0161kih opredelitev. \u00a0<\/span>Ti politi\u010dni oligarhi in njihovi pomo\u010dniki so za ustrezno pla\u010dilo omogo\u010dili divja\u0161ko plenjenje. \u00a0<\/span>Vendar je tako \u0161iroka raba pojma neustrezna.\u00a0 <\/span>Gre namre\u010d za vsebinsko pomembne razlike med, na primer \u00bbcertifikatskimi magnati\u00ab, to je tistimi, ki so premo\u017eenje pridobili z manipulacijo lastninskih certifikatov in \u00bbtajkuni\u00ab, ki nastopijo v naslednji fazi ropanja premo\u017eenja.\u00a0 <\/span>Lastninjenje nacionalnega bogastva z manipulacijo certifikatov predstavlja poseben, izjemen pojav, saj gre za lastni\u0161ko preobrazbo dru\u017ebenega premo\u017eenja. V tem \u00a0<\/span>postopku se dru\u017ebeno premo\u017eenje s pomo\u010djo nacionalnih politi\u010dnih elit prelevi v privatno lastnino s tako obse\u017eno \u00a0<\/span>prevaro velike ve\u010dine dr\u017eavljanov, \u00a0<\/span>kot je v evropski \u00a0<\/span>zgodovini do sedaj \u0161e nismo poznali. \u00a0<\/span>Metoda \u00bbtajkunizacije\u00ab pa predstavlja nakup \u017ee privatiziranih lastninskih dele\u017eev, ki so porazdeljeni med\u00a0 <\/span>ve\u010djimi \u00a0<\/span>lastniki in ga izvedejo managerji podjetja.\u00a0 <\/span>Ti nimajo dovolj denarja za nakup pomembnih lastninskih dele\u017eev podjetja. Zato ustanovijo firmo, praviloma dru\u017ebo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), ki slu\u017ei kot orodje za lastninjenje, vlo\u017eki posameznega managerja v to dru\u017ebo predstavljajo ustanovni kapital dru\u017ebe. Mnogo managerjev se je pri bankah tudi osebno zadol\u017eilo za ve\u010dji dele\u017e \u00a0<\/span>v tajkunski dru\u017ebi. Ta dru\u017eba nato pri bankah pridobi kredite, ki jih zavaruje s hipotekami, delnicami ali drugim razpolo\u017eljivim premo\u017eenjem podjetja, ki ga lastninijo. S tako pridobljenimi krediti\u00a0 <\/span>firma, ki je v lasti managerjev, odkupuje \u00a0<\/span>preostale lastni\u0161ke dele\u017ee. Posojila vra\u010dajo bankam zgolj s sredstvi, ki jih ustvari podjetje, ki je \u00bbtajkunizirano\u00ab. Na tej to\u010dki, ne ozirajo\u010d se na krizo, ki je nastopila in njene u\u010dinke, torej na splo\u0161no poslab\u0161anje razmer poslovanja, nastane prelom. Zakaj bi bilo lastninjenje s strani nacionalne managerske elite sporno? Ali se ne soo\u010dimo z idejo, da je \u00bbdoma\u010d\u00ab lastnik zaradi narodne pripadnosti bolj solidaren z dru\u017ebo v kateri \u017eivi? Ali ni \u00bbna\u0161\u00ab, ki \u017eivi z nami vendar bolj naklonjen narodovemu obstanku kot tujec? Ne ni! Sedaj nastopi nesluten in nerazumen egoizem in pohlep. Ob\u010di interesi naroda, ki ne zajemajo ni\u010d drugega kot ustvarjanje splo\u0161nega dobrega za vse, se umaknejo bolestnemu poveli\u010devanju pripadnikov elit, ki nimajo ve\u010d nikakr\u0161nega odnosa do prebivalstva in so prepri\u010dani, da so v posesti stvari in ljudi. Zaradi te mantre\u00a0 <\/span>si s pisanjem in sprejemanjem ustrezne zakonodaje v Dr\u017eavnem zboru ustvarijo okolje, v katerem si lahko prisvajajo\u00a0 <\/span>vrednost dela (\u0161e) zaposlenih. \u00a0<\/span>Ljudski glas kri\u010di na vse pretege: \u00bbKraja, pokradli so podjetja, pokradli so nas!\u00ab Ali so res? \u010ce na vso zadevo pogledamo s strogo pravnega stali\u0161\u010da, ne! Ne gre za krajo.\u00a0 <\/span>Pravo Republike Slovenije tak\u0161ne postopke dopu\u0161\u010da in ne \u0161\u010diti podjetja pred uni\u010devanjem. Verjetno ni bralca, ki bi verjel, da je ta \u00bbpomanjkljivost\u00ab naklju\u010dna. Zaposleni v \u00bbtajkuniziranih\u00ab podjetjih pla\u010dujejo brezobzirno lastninjenje .\u00a0 <\/span>Zaradi tega ne izgubljamo zgolj razvojnega potenciala podjetij, s tem\u00a0 <\/span>pademo v stagnacijo gospodarstva in socialno bedo. Delavstvo z delom za polni delovni \u010das pristane na pragu rev\u0161\u010dine. \u010ce te postopke ocenjujemo z eti\u010dno-moralnega vidika imamo opraviti z zlo\u010dinskim delovanjem. Poleg pravnega, moralno-eti\u010dnega in socialnega pogleda obstaja \u0161e narodni vidik. Na tega sem opozoril februarja 2009 v kolumni objavljeni v \u010dasniku Finance. Januarja tega leta sem se \u00a0<\/span>sre\u010dal z urednikom Financ, gospodom Petrom Franklom. Ob \u017eivahnem razgovoru, ki je obi\u010dajen pri gospodu Franklu, me je pozval nekako tako:\u00ab Bli\u017ea se slovenski kulturni praznik, daj napi\u0161i za Finance nekaj na temo ekonomija in kultura!\u00ab Ker sem prepri\u010dan, da je za Slovence\u00a0 <\/span>predvsem jezik in z njim kultura, v svojem \u0161irokem razumevanju, temeljni element ohranitve naroda in ker so se \u017ee leta 2009 povsem jasno\u00a0 <\/span>pokazale negativne posledice egoisti\u010dnega hlastanja po narodnem gospodarskem bogastvu, tako pri \u00bbtajkunskem\u00ab lastninjenju, kakor tudi pri finan\u010dnem ravnanju rimskokatoli\u0161ke cerkve, je nastala kolumna, ki jo skraj\u0161ano povzemam. <\/span><\/p>\n \u00bbTema\u00a0 <\/span>\u00bbnacionalni interes\u00ab\u00a0 <\/span>izgine iz diskusijskega polja, ko ve\u010d ne prese\u017ee nemogo\u010dega vpra\u0161anja ali je re\u0161evanje tistih podjetij, ki so jim\u00a0 <\/span>zmikavti\u00a0 <\/span>zavozili premo\u017eenje, v interesu nacije ali ne. Nacionalni interes ima lahko seveda svojo ob\u010do, zato pa ni\u010d manj konkretno podobo: v ohranitvenem refleksu nacije je, da si prizadeva, da potomci ohranijo jezik, z jezikom svojo kulturo, s kulturo svojo identiteto ter svoj teritorij in suverenost nad teritorijem.<\/span><\/i><\/i><\/p>\n Na tem mestu, mi prosim, dovolite odskok in zaradi omejenega prostora poenostavitev. <\/span><\/i><\/p>\n Sonet je dokaj zapletena pesni\u0161ka oblika, ki jo suvereno obvlada le malo pesnikov. Od sodobnih slovenskih avtorjev sta mojstra te oblike, seveda ne edina, verjetno pa najbolj opa\u017eena,\u00a0 <\/span>Milan Jesih in Boris A. Novak. Prvi pre\u0161eren, humoren, zbadljiv, drugi resnej\u0161i, natan\u010den, sistemati\u010den.\u00a0 <\/span>Tak\u0161ne pesni\u0161ke zbirke izidejo v nakladi od 300 \u2013 500 primerkov. Ali je izdaja tak\u0161ne pesni\u0161ke zbirke ekonomsko upravi\u010den projekt? Ni, pa \u010de\u00a0 <\/span>\u0161e tako vztrajno trdimo druga\u010de! Ali je nujno, da se tak\u0161ne in podobne pesmi pi\u0161ejo in tiskajo, ter da jih vendarle \u0161e kdo tudi bere? Je!\u00a0 <\/span>Najmanj ali pa predvsem zaradi tega, ker s tem ohranjamo na\u0161 jezik \u017eiv, dinami\u010den, v sposobnosti , da se izra\u017ea (in mi z njim) tako v klasi\u010dni pesni\u0161ki formi,\u00a0 <\/span>kakor tudi, da najde poimenovanje za dose\u017eke sodobne tehnologije. Te in podobne dejavnosti je seveda potrebno financirati, to pa bo storil le kapital, katerega lastniki premorejo strate\u0161ki nacionalni refleks.<\/span><\/i><\/p>\n Samo mo\u010dna in trajna ekonomska podstat nacionalne dr\u017eave lahko trajno zagotovi identitetne temelje nacije. Ti temelji pa so z nepremi\u0161ljenim (morda pa celo z dobro premi\u0161ljenim!) procesom privatizacije, resno ogro\u017eeni. Kratek \u010das zadnjih petnajst let daje porazno sliko, ki jo je zameglilo in olep\u0161alo le obdobje splo\u0161ne ekonomske prosperitete. Investicij tujega kapitala, ki bi obogatile slovenski gospodarski prostor, skorajda ni bilo ali pa vsaj mnogo premalo.\u00a0 <\/span>Kot tujo investicijo lahko \u0161tejemo samo tisto nalo\u017ebo, ki je ustvarilo podjetje (institucija) in delovna mesta s kapitalom, ki je pri\u0161el iz tujine. To kar se je dogajalo,\u00a0 <\/span>je bil rop vitalnega slovenskega gospodarskega potenciala ustvarjenega v za\u010detku in tja do 60-tih let 20. stoletja. \/\u2026\u2026\/ Vsem tem bole\u010dinam, ki so bile povzro\u010dene \u00bbod zunaj\u00ab,\u00a0 <\/span>je s svojimi privatizacijskimi zahtevki nasula soli na narodove rane \u0161e slovenska rimskokatoli\u0161ka cerkev, ki je Sveto trojico zamenjala za trojico \u00bbkapital, politi\u010dna mo\u010d in denar\u00ab.\u00a0 <\/span>Sedaj se groze\u010de pribli\u017euje, verjetno zadnje, osiroma\u0161enje nacionalne ekonomije (ker pa\u010d potem ne bo ve\u010d kaj siroma\u0161iti!). To je zadnji krog privatizacije premo\u017eenja, za katerega se je udoma\u010dil izraz tajkunizacija. Obna\u0161anje slovenske politokracije v tej relaciji ka\u017ee, da ni sposobna obvladovanja in usmerjanja teh procesov, da korespondira z njimi na moralno zavr\u017een na\u010din, slede\u010d interesom politike za dnevno rabo. Posamezniki so dobili nesluteno mo\u010d, ki je v njihovih rokah brez kontrole, kar pomeni resno gro\u017enjo demokraciji, ki \u0161e shoditi ni mogla in resno gro\u017enjo za narodovo bodo\u010dnost. Tajkunizirano premo\u017eenje je osebno premo\u017eenje, ki se deduje! Nadzor nad tem, neko\u010d dru\u017ebenim premo\u017eenjem ni ve\u010d mogo\u010d!<\/span><\/i><\/p>\n Torej skrajni \u010das je, da Dr\u017eavni zbor po hitrem postopku sprejme zakon o nacionalizaciji\u00a0 <\/span>privatiziranega tajkunskega in cerkvenega premo\u017eenja!\u00ab <\/span><\/i>\u00a0<\/span>Finance 5.2.2009<\/i><\/span><\/p>\n \u010ceprav je spis nastal pred petimi leti, danes k temu nimam ve\u010d kaj dodati kot le verze prvega slovenskega marksista, pesnika in duhovnika Simona Gregor\u010di\u010da:<\/span><\/p>\n Za vse je svet dovolj bogat V naslednjem blogu o vlogi bank in ban\u010dnikov v kreiranju slovenske bede!<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n \n \u00a0<\/span><\/i><\/p>\n \u00a0<\/span><\/i><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u00a0Vsem bralcem \u017eelim vse dobro! V prvi objavi sem omenil, da bom v naslednjem blogu objavil prva opozorila na \u0161kodljive posledice zadnje faze privatizacije, za katero splo\u0161no uporabljamo izraz \u00bbtajkunizacija\u00ab, njihove nosilce pa \u00bbtajkune\u00ab. \u010ceprav\u00a0 je pojem mnogokrat uporabljen, ni vedno v enakem pomenu. Poglejmo najprej izvoren pomen besede \u00bbtajkun\u00ab. Izhaja iz Japonske in v … Preberi ve\u010d o Poet tvoj nov tajkunom venec vije!<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-55","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/55","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=55"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/55\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=55"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=55"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=55"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nin sre\u010dni vsi bi bili,
\n\u010de kruh delil bi z bratom brat,
\ns prav sr\u010dnimi \u010dutili.<\/span><\/i><\/b><\/p>\n