{"id":63,"date":"2014-08-04T08:37:21","date_gmt":"2014-08-04T07:37:21","guid":{"rendered":"http:\/\/lipovsek.eu\/?p=63"},"modified":"2014-08-04T08:37:21","modified_gmt":"2014-08-04T07:37:21","slug":"intermezzo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lipovsek.eu\/?p=63","title":{"rendered":"Intermezzo"},"content":{"rendered":"

Spo\u0161tovane bralke in spo\u0161tovani bralci!<\/p>\n

Prej\u0161njikrat sem najavil razkritje bizarnega na\u010dina delovanja Banke Slovenije in Vlade Republike Slovenije pri sanaciji \u00a0ban\u010dnega sistema. Ker je tema ob\u010dutljiva, sem \u017eelel natan\u010dno preveriti vse navedbe in jih, tam kjer je to mogo\u010de, osvetliti in dokazati tudi z dokumenti. Tega pa nisem uspel v \u00a0kratkem \u010dasu in ob rednih delovnih obveznostih, ki imajo seveda prednost pred blogom. Posebno \u00a0pomembna so zaporedja in\u00a0 vzporednost \u00a0dogodkov, ki porajajo osuplost ter zaskrbljenost nad na\u010dinom ravnanja vodilnih oseb v dr\u017eavnih ustanovah, bankah in gospodarskih dru\u017ebah. Ni pretirano re\u010di, da posledice teh ravnanj slabijo trdnost in verodostojnost dr\u017eave, slab\u0161ajo \u017eivljenjsko kakovost prebivalcev in ogro\u017eajo na\u0161o prihodnost. Ravno zaradi tega \u017eelim, da ni mogo\u010de podvomiti niti v eno samo besedico, ki jo bom napisal na to temo!\u00a0 Potrebujem \u0161e \u010das za urejevanje, vsebina je zbrana.<\/p>\n

V tem intermezzu\u00a0 se zahvaljujem bralcem za spodbude, kriti\u010dne pripombe, predvsem pa za pripravljenost, da mi posredujejo dejstva in podatke, ki bodo pri posameznih razjasnjevanjih klju\u010dnega pomena. Nekaj je bilo tudi vpra\u0161anj in zanimanja o vodilu bloga \u00bbSvoboda je zmeraj le svoboda tistih, ki mislijo druga\u010de!\u00ab<\/i>, njegovem kontekstu in razumevanju. Sedaj je prilo\u017enost za pojasnitev okoli\u0161\u010din in razlogov, v katerih in zaradi katerih je Rosa Luxemburg\u00a0 zapisala stavek, ki je klju\u010dnega pomena za ob\u010de dojemanje svobode in demokracije. Za bolj\u0161e razumevanje navajam dalj\u0161i odlomek:<\/p>\n

\u00a0\u00bbSvoboda le za pripadnike vlade, le za \u010dlane ene stranke \u2013 \u010detudi so \u0161e tako \u0161tevilni \u2013 ni nikakr\u0161na svoboda. Svoboda je vedno le svoboda tistih, ki mislijo druga\u010de. Ne zaradi fanatizma \u00bbpravi\u010dnosti\u00ab, temve\u010d zaradi tega, ker sloni vse pou\u010dno, blagodejno in o\u010di\u0161\u010dujo\u010de politi\u010dne svobode na tem bistvu in \u00a0u\u010dinek tega odpove, \u010de \u00bbsvoboda\u00ab postane privilegij.\u00ab [1]<\/b><\/a><\/i><\/p>\n

Ta navedek je povzet iz sestavka Rose Luxemburg z naslovom \u00bbRuska revolucija\u00ab (Die russischer Revolution, v nekaterih starej\u0161ih izdajah tudi \u00bbZur rusischen Revolution\u00ab) [2]<\/a>. V njem je pozdravila Leninovo revolucijo, obenem pa se je ostro odzvala na njen potek in posvarila pred bolj\u0161evisti\u010dnim samodr\u0161tvom. \u010car njene ostre kritike je se\u017eet v tem kratkem in vendar vsebinsko tako bogatem stavku. Preprosto pomeni, da je dru\u017eba toliko svobodna in zaradi tega tudi toliko demokrati\u010dna, kolikor so lahko svobodni tisti, ki se ne uklonijo ve\u010dini. \u00a0Svoboda tistih, ki mislijo druga\u010de pa ni zgolj \u00a0v tem, da je lahko druga\u010dnost nekaznovano izre\u010dena ali izkazana, mnogo bolj ti\u010di v tem, da je tudi upo\u0161tevana in pripoznana. S tem je pomen stavka jasnej\u0161i in vabi h kriti\u010dnemu razmisleku o tem, koliko je slovenska dru\u017eba zares demokrati\u010dna in svobodna.<\/p>\n

In \u0161e za eno razlago bom izkoristil ta intermezzo.\u00a0 Gre za pojasnilo pomena in rabe besede \u00bbzlo\u010din<\/i>\u00ab in izpeljank, \u00bbzlo\u010dinec\u00ab, \u00bbzlo\u010dinski\u00ab, \u00bbzlo\u010dinstvo\u00ab<\/i>. Te besede bom v svojih blogih ve\u010dkrat uporabil. Etimolo\u0161ki vidik je preprost. Beseda je sestavljena iz besede \u00bbzlo\u00ab in \u00bb\u010diniti\u00ab. Besedo \u00bbzlo\u00ab opi\u0161e Slovar slovenskega knji\u017enega jezika (SSKJ 1994) kot: \u00bb1. kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stali\u0161\u010da<\/i>\u00ab in \u00bb2. kar prina\u0161a veliko trpljenje, velike te\u017eave<\/i>\u00ab, beseda \u00bb\u010diniti\u00ab pomeni \u00bbdelati<\/i>\u00ab in ima v SSKJ oznako \u00bbzastarelo\u00ab, kar pomeni neko\u010d rabljena beseda, danes pa v knji\u017enem jeziku mrtva. \u00bbZlo\u010din\u00ab je v SSKJ opredeljen kot \u00bbhudo kaznivo dejanje\u00ab. Ob tem pa nastane zadrega, ki mi je bila z dru\u017eboslovnega in humanisti\u010dnega vidika re\u0161ljiva. Beseda \u00bbzlo\u00ab je opredeljena kot nasprotje dobrega \u00bbzlasti z moralnega stali\u0161\u010da\u00ab, torej zlo\u010din ni nujno tudi kaznivo dejanje. Za dodatno pojasnilo sem se obrnil po pomo\u010d na strokovnjaka s pravnega stali\u0161\u010da in stali\u0161\u010da izvr\u0161ne oblasti. To sta bila gospod magister Emil Zakonj\u0161ek in gospod Andrej Rupnik. Prvi v preteklosti sodnik in predsednik sodi\u0161\u010da ter danes odvetnik, drugi nekdanji direktor Slovenske obve\u0161\u010devalno varnostne agencije (SOVA) in \u010dlovek z dolgoletnimi, tudi mednarodnimi policijskimi izku\u0161njami. Oba sta potrdila mojo domnevo, da je opis besede \u00bbzlo\u010din\u00ab v SSKJ kot \u00bbhudo kaznivo dejanje\u00ab pomanjkljiv. Posebno natan\u010den pri pojasnjevanju je bil gospod Andrej Rupnik. Z njegovim dovoljenjem objavljam posamezne odlomke iz njegovega sestavka \u00bbO pojmu \u00bbzlo\u010din\u00ab\u00ab:<\/p>\n

\/\u2026\u2026.\/\u00bbZlo\u010din torej pomeni \u010diniti, delati nekaj, kar je zlo. Enak pomen ima tudi sestavljenka hudodelstvo<\/b>, ki je moralni <\/b>in eti\u010dni<\/b>, obenem pa tudi pravni pojem<\/b>. Hudodelstvo pomeni delati hudo, delati zlo. Zlo\u010din in hudodelstvo sta torej sinomima. Beseda zlo\u010din<\/b> se uporablja tudi kot prevod angle\u0161ke besede crime<\/b>, ta pa ima svoj etimolo\u0161ki izvor v latinski besedi crimen<\/b>. Izpeljano angle\u0161ka besedna zveza criminal offence<\/b> pomeni kaznivo dejanje<\/b>. \/\u2026\u2026..\/ Tisti del ravnanj, ki niso skladna z moralnimi, eti\u010dnimi in obi\u010dajnimi pravili, njihovo nespo\u0161tovanje pa drugim povzro\u010da hude posledice, ozna\u010dujemo kot zlo\u010dine<\/b>, \u0161ele zakon pa jih kodificira kot kazniva dejanja<\/b> \/\u2026\u2026..\/ Besedna zveza kaznivo dejanje<\/b> je o\u017eja od pojmov zlo\u010din in hudodelstvo. Je pravni pojem<\/b>, ki ozna\u010duje tisti del zlo\u010dinov ali hudodelstev, ki jih zakon kot protipravna (nezakonita, protizakonita) dejanja zaradi njihove nevarnosti dolo\u010da kot kazniva dejanja in hkrati dolo\u010da njihove znake ter kazni zanje. Ni kaznivega dejanja in ni kazni, \u010de tako ne dolo\u010da zakon (nullum crimen, nulla poena sine lege praevia<\/b>). Zlo\u010din kot moralna kategorija ni nujno tudi kaznivo dejanje, to postane \u0161ele, ko ga kot takega opredeli kazenski zakon.\u00ab<\/p>\n

Jasno kot beli dan! Primer: tisti posamezniki in skupine, ki so s svojim delovanjem ali opustitvijo delovanj, povzro\u010dili, da trideset odstotkov prebivalstva Slovenije \u017eivi pod pragom rev\u0161\u010dine in da so med nami podhranjeni otroci, so zlo\u010dinci, \u010detudi \u00a0za to ne bodo nikoli odgovarjali pred sodi\u0161\u010dem! Toliko v posmeh \u00bbpravni dr\u017eavi\u00ab, kar bo tema z naslovom \u00bbBeda pravne dr\u017eave\u00ab v enem izmed prihodnjih blogov.<\/p>\n

Za konec Intermezza pa \u0161e najavljeno sodelovanje Cirila Horjaka, alias dr. Horowitza, na straneh \u00a0Lipovega boga. Toliko, da dobite ob\u010dutek!<\/p>\n

Lepo vas vse pozdravljam!<\/p>\n

[1]<\/a> \u00bbFreiheit nur f\u00fcr Anh\u00e4nger der Regierung, nur f\u00fcr Mitglieder einer Partei \u2013 m\u00f6gen sie noch so zahlreich sein \u2013 ist keine Freiheit. Freiheit ist immer nur Freiheit des anders Denkenden. Nicht wegen des Fanatismus der \u00bbGerechtigkeit\u00ab, sondern weil all das Belehrende, Heilsame und Reinigende der politischen Freiheit an diesem Wesen h\u00e4ngt und seine Wirkung versagt, wen die \u00bbFreiheit\u00ab zum Privilegium wird.\u00ab Pri prevajanju se mi je pojavila stilisti\u010dna zadrega ali morda \u00bbSvoboda je vedno le svoboda tistih, ki mislijo druga\u010de\u00ab prevesti kot \u00bbSvoboda je vedno le svoboda druga\u010de misle\u010dih\u00ab, vendar sem odlo\u010dil za prvo ina\u010dico, tudi zaradi tega, ker jo je\u00a0 v 70-tih letih uporabljal tudi \u0161tudentski \u010dasopis Tribuna. \u00bbHeilsam\u00ab pomeni pravzaprav \u00bbzdravilen\u00ab ali \u00bbkoristen\u00ab, vendar se mi je zdel v tem kontekstu izraz \u00bbblagodejen\u00ab primernej\u0161i.<\/p>\n

\n
\n

\u00a0[2]<\/a> Tekst s tem naslovom je objavil Paul Levi leta 1922, torej tri \u00a0leta po umoru Rose Luxemburg in Karla Liebknechta. Sam povzemam po novej\u0161i izdaji Ossipa K. Flechtheima, Frankfurt na Maini 1971. V tem delu so zajeti tudi deli rokopisa, ki jih je prvi\u010d objavil Felix Weil leta 1928. Zanimivo, koliko \u010dasa je bilo potrebnega, da je kritika Rose Luxemburg Leninovih postopkov ugledala lu\u010d sveta!<\/p>\n

\"01_karikatura\"<\/a><\/p>\n<\/div>\n

\n

 <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Spo\u0161tovane bralke in spo\u0161tovani bralci! Prej\u0161njikrat sem najavil razkritje bizarnega na\u010dina delovanja Banke Slovenije in Vlade Republike Slovenije pri sanaciji \u00a0ban\u010dnega sistema. Ker je tema ob\u010dutljiva, sem \u017eelel natan\u010dno preveriti vse navedbe in jih, tam kjer je to mogo\u010de, osvetliti in dokazati tudi z dokumenti. Tega pa nisem uspel v \u00a0kratkem \u010dasu in ob rednih … Preberi ve\u010d o Intermezzo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-63","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/63","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=63"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/63\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=63"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=63"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=63"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}