{"id":76,"date":"2017-07-17T19:21:29","date_gmt":"2017-07-17T19:21:29","guid":{"rendered":"http:\/\/lipovsek.eu\/?p=76"},"modified":"2017-07-17T19:21:29","modified_gmt":"2017-07-17T19:21:29","slug":"lipov-bog-uvod-v-nadaljevanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lipovsek.eu\/?p=76","title":{"rendered":"Lipov bog &#8211; uvod v nadaljevanje"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: left;\"><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Ne vem koliko vas bo \u0161e doseglo to pisanje in ponovno objavljanje zapisov. Minilo je dolgo \u010dasa in vmes so se dogajale nenavadne stvari. Povsem nepri\u010dakovano se je blog Lipov bog, po neki oceni, katere metodologija merjenja mi ni znana, zna\u0161el med tremi najbolje ocenjenimi blogi. To me je prijetno presenetilo. Kmalu za tem so se za\u010deli \u00bbudari\u00ab na spletno stran Lipovega boga, pojavljali so se povsem nesmiselni teksti v angle\u0161\u010dini, posamezne objave so bile med seboj pome\u0161ane in \u0161e druge vragolije.\u00a0 Na pomo\u010d so mi prisko\u010dili ra\u010dunalni\u0161ko spletni mojstri, ki so strani zopet vzpostavili, pa ne prav za\u00a0 dolgo. Vedno znova so se pojavljali posegi na stran, vse dokler me niso nau\u010dili protokola, kako se je\u00a0 mogo\u010de kolikor toliko za\u0161\u010dititi pred tak\u0161nimi napadi. Vse skupaj je trajalo kar nekaj \u010dasa in na koncu, ko je bila stran zopet postavljena sem ugotovil, da so ostali na spletu vsi teksti razen zadnjega o likvidaciji banke Factor. Ker zgodba z banko Factor ni vzbujala ve\u010d velike pozornosti sem zapise pustil v fragmentih. Ko sem za\u010del dobivati\u00a0 vabila na razgovore na Nacionalni preiskovalni urad\u00a0 kot oseba, ki bi lahko dala, za preiskavo o sumu nezakonitega poslovanja banke Factor koristne informacije, je postalo jasno, da primer Factor banke ne bo enostavno zaklju\u010den. Posebno zaradi tega, ker se je banko Factor v javnosti vedno znova neupravi\u010deno poizku\u0161alo pokazati kot tajkunsko banko. Pa vendar so se ob\u010dasno pojavili tudi dvomi o tem ali so bili postopki z likvidacijo Factor banke sploh potrebni in ali se ni povsem po nepotrebnem zapravljal denar za re\u0161evanja problema, ki ga v resnici ni bilo, vsaj ne v obsegu kot je bil prikazan. To potrjuje tudi zapisnik 1. nujne seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem ban\u010dnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za \u017ee drugo sanacijo ban\u010dnega sistema v samostojni Sloveniji, z dne 13. julija 2015. V 1. to\u010dki zapisnika je zabele\u017eena med drugim tudi izjava predsednika komisije mag. An\u017eeta Logarja, in sicer, da\u00a0 \u00bbKomisija mora ugotoviti razloge za prisilno likvidacijo Probanke in Factor banke in oceniti smiselnost in gospodarnost ukrepa nadzorovane likvidacije teh dveh bank.\u00ab Zapis je zgovoren. Komisija mora oceniti\u00a0 <strong><em>smiselnost <\/em><\/strong>in <strong><em>gospodarnost <\/em><\/strong>ukrepa! Torej lahko upravi\u010deno dvomimo v ukrep, \u010de se bo z njim ukvarjala celo posebna parlamentarna komisija. Manjka samo \u0161e majhna podrobnost, ki bi morala zanimati predsednika in \u010dlane komisije in to je ocenitev <strong><em>zakonitosti <\/em><\/strong>ukrepa! Tudi o tem govori izginuli blog, zato ga ponovno objavljam, v povsem enaki in do zadnje \u010drke nespremenjeni obliki.\u00a0 Objave, izjave ter intervjuji pristojnih oseb v \u010dasu od prve objave do danes so v celoti potrdile navedbe v blogu. O tem pa v naslednjem nadaljevanju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kaj pa je \u017ee rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke?! (Berthold Brecht) \u2013 nadaljevanje (ponovna objava)<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><em>\u00bbIntermezzo\u00ab in \u00bbVr\u010d, ki hodi po vodo\u00ab sta prekinila sosledje o ban\u010dnih zgodbah. Tokrat\u00a0 nadaljujem zapis o tem, kako so delovala in kako \u0161e delujejo razmerja med politi\u010dnim in ban\u010dnim sistemom in s kak\u0161nimi posledicami. Temelj obeh sistemov je ves ustroj gospodarstva. To pa je izlo\u010deno kot tvorni regulator, obema neenakovredno; igra le pomembno postransko vlogo. Izlo\u010ditev gospodarstva kot soregulatorja ban\u010dnega in politi\u010dnega sistema ima izjemno slabe in za \u017eivljenje dr\u017eavljanov ter delovanje dr\u017eave usodne posledice. Te dobro pojasni tudi dejstvo, da posedujejo banke, ki so pod nadzorom politike, denar, gospodarstvo pa nima dostopa do njega. Gre seveda za banke, v katerih ima dr\u017eava pomemben lastni\u0161ki dele\u017e. Tudi dobri razvojni projekti niso financirani, \u010de \u017ee, pa pod neznosnimi pogoji zaradi strahu pred \u00bbobvladovanji tveganj\u00ab. Tak\u0161no stanje opisujemo s pojmom \u00bbkreditni kr\u010d\u00ab. Koliko so k tak\u0161nemu stanju prispevali gospodarski oligarhi z uni\u010devalnim pohodom nad podjetja, zopet v povezavi s politiko, je vsebina drugega zapisa. Ni odve\u010d poudariti, da politi\u010dni oblastniki lahko uveljavljajo svojo mo\u010d le takrat, ko obvladujejo, nadzirajo in aktivno posegajo v medsebojna razmerja med gospodarstvom in ban\u010dni\u0161tvom. Conditio sine qua non za izvajanje tega obvladovanja je denar, veliko denarja! In kje je ta denar? V bankah! Seveda ne samo, pa vendar, ne glede na izvor, predvsem v bankah. Tistih, ki so v ve\u010dinski dr\u017eavni lasti, ne upravljajo z logiko u\u010dinkovitega in pragmati\u010dnega denarnega (kreditnega) poslovanja, temve\u010d z logiko primitivnega politi\u010dnega despotizma in vazalnega odnosa do Berlina in Bruslja. Tema niti ni tako zapletena, kot je obse\u017ena. Zato se bom omejil zgolj na primer, ki razkrije slaba dela tako, da lahko na njegovi osnovi razumemo ob\u010de, splo\u0161no delovanje. Primer poznam zelo dobro, saj sem pri njem sodeloval od ustanovitve banke do za\u010detka tako imenovane \u00bbnadzorovane likvidacije\u00ab. Gre za prvo slovensko banko izklju\u010dno v zasebni lasti \u2013 Factor banko (FB). \u010clan njenega nadzornega sveta sem bil ve\u010d kot petnajst let. V pisanju se omejujem zgolj na Factor banko, kjer okoli\u0161\u010dine, vzroke in posledice dobro poznam, in ne tudi na Probanko, ki je bila likvidirana so\u010dasno, o kateri pa sem obve\u0161\u010den le toliko kot vsi drugi zainteresirani dr\u017eavljani.<\/em><\/p>\n<p>Factor banka je bila ustanovljena leta 1993, in sicer z 98 % ustanovitvenega kapitala v zasebni lasti in 2 % v dru\u017ebeni lasti<a href=\"#_ftn1\" name=\"_ftnref1\">[1]<\/a>. Tudi takrat, pred dobrimi dvajsetimi leti, ni bilo mogo\u010de pri\u010dakovati, da bi ve\u010dje \u00bbsistemske\u00ab banke razvile pro\u017enej\u0161e poslovanje s podjetji in hiter odziv na potrebe gospodarstva. Zapolniti to vrzel je bilo poslanstvo FB, usmerjeno v poslovanje s podjetji, predvsem z manj\u0161imi in s srednjimi. To poslovanje naj bi bilo hitro, u\u010dinkovito, brez nepotrebnih birokratskih postopkov in zapletov ter predvsem neodvisno od vpliva kratkoro\u010dnih politi\u010dnih interesov. Poslanstvo je bilo jasno definirano in FB je osemnajst let uspe\u0161no poslovala z dobi\u010dkom, ki je bil ve\u010dinoma uporabljen za krepitev kapitalske ustreznosti banke. Banka je postopno rastla in za\u010denjala opravljati tudi specializirane posle za druge, ve\u010dje banke. Poslovanje je bilo stabilno na na\u010din, ki ga danes ne poznamo ve\u010d<a href=\"#_ftn2\" name=\"_ftnref2\">[2]<\/a>.<\/p>\n<p>S finan\u010dno krizo, ki jo je obelodanil zlom banke Lehman Brothers v letu 2008, so se za\u010dele te\u017eave tudi v slovenskem ban\u010dni\u0161tvu. Razumljivo, da je ban\u010dno-finan\u010dnemu sektorju\u00a0 nemudoma sledilo tudi gospodarstvo. Takratna vlada je v celoti podcenila obseg in silovitost krize, ravnala povsem napa\u010dno, z naivno izjavo, ki je posledica ne-umnosti, \u010de\u0161, da kriza Slovenije ne bo prizadela! In to v \u010dasu, ko smo \u017ee bili del Evropske unije in evro obmo\u010dja. Torej, \u010deravno majhni, vendar neposredno vklju\u010deni v evropske in svetovne gospodarske ter finan\u010dne tokove. Ali so res ti vladni preproste\u017ei upali, da nas zaradi majhnosti kriza ne bo na\u0161la?<\/p>\n<p>Najprej so se zamajale ve\u010dje banke, NLB, NKBM, Abanka, ki so bile najbolj izpostavljene s\u00a0 kratkoro\u010dnimi krediti, ki so zahtevali popravke vrednosti. Med njimi tudi\u00a0 kreditiranje tajkunskih prevzemov podjetij in holdingov. FB je krizo zaznala, vendar \u0161e do leta 2011 poslovala z dobi\u010dkom, kapitalsko ustreznostjo 10,64 in bilan\u010dno vsoto preko milijarde evrov<a href=\"#_ftn3\" name=\"_ftnref3\">[3]<\/a>. Ves ta \u010das je opravljala posle, ki bi jih banke predvsem <strong>morale<\/strong> opravljati, to je kreditiranje podjetij. Odlo\u010ditev uprave FB, da kljub nastalim okoli\u0161\u010dinam \u0161e naprej kreditira podjetja, je bila kasneje ocenjena kot napaka. Celo biv\u0161i predsednik uprave FB Ciril Dragonja v pogovoru za Delo januarja 2014 trdi, da je bila temeljna napaka v tem, da banka ni prenehala financirati podjetij. Glede na kasnej\u0161e okoli\u0161\u010dine razumem, zakaj je Dragonja \u00bbban\u010dno zvestobo\u00ab podjetjem ozna\u010dil za napako, vendar se s tem nikakor ne morem strinjati. Samo v tesni navezi ban\u010dnega sektorja z gospodarstvom se je mogo\u010de u\u010dinkovito spopadati s krizo in jo omiliti. Ta naveza mora temeljiti na strokovnosti, zaupanju obeh strani, odprtosti, po\u0161tenosti in pragmati\u010dnosti. Naloga politike v tem dogajanju bi morala biti zgolj v tem, da poskrbi za ustrezno pravno regulativo, ki omogo\u010da u\u010dinkovito interakcijo med ban\u010dnim ter gospodarskim sektorjem, in sankcionira zlorabe, in ne da politiki in njihovi pribo\u010dniki postanejo izvor vseh zlorab. Krediti naj bi se namenili za zagotovitev stabilnosti ter razvoja podjetij in ohranitev slehernega smiselnega delovnega mesta. Nikakor pa ne za financiranje finan\u010dno-hazarderskih poslov<a href=\"#_ftn4\" name=\"_ftnref4\">[4]<\/a>, s katerimi so obogateli posamezniki, njihove spodrsljaje in zablode pa je in bo pla\u010devalo osiroma\u0161eno ljudstvo. Kaj se je torej zgodilo s FB v dobrem letu in pol, da je bila dele\u017ena brutalnega posega Banke Slovenije v svoje poslovanje? Poglejmo zaporedje dogodkov.<\/p>\n<p>Leto 2011 banka kon\u010da z dobi\u010dkom, in sicer precej manj\u0161im kot leta 2010. Spomnimo se, da so\u00a0 \u00bbvelike\u00ab banke takrat \u017ee ti\u010dale v ogromnih izgubah! V za\u010detku leta 2012 se je uprava FB odlo\u010dila za nakup in pripojitev KD banke, z razlogom, da se poslovanje banke raz\u0161iri na prebivalstvo in karti\u010dno poslovanje. Vloga za nakup in pripojitev je bila podana na Banko Slovenije, ki je v za\u010detku junija 2012 izdala pozitivno odlo\u010dbo. Iz te odlo\u010dbe navajam dva argumenta Banke Slovenije, ki bosta klju\u010dna za razumevanje kasnej\u0161ih postopkov:<\/p>\n<ul>\n<li><em>Politika prevzemanja tveganj Factor banke <u>zagotavlja varnost njenega poslovanja<\/u>;<\/em><\/li>\n<li><em>Predsednik in oba \u010dlana uprave Factor banke imata osebnostne lastnosti (dobro ime) in ustrezne sposobnosti in izku\u0161nje za upravljanje in vodenje banke, <u>kar se ka\u017ee v stabilnem poslovanju banke.<\/u> (pod\u010drtal B. L.)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>Pred tem poro\u010dilom je BS opravila dalj\u0161i, podroben pregled poslovanja in ugotovila varnost in stabilnost poslovanja. Sledil je preobrat. Kmalu za tem je BS od FB zahtevala visoke slabitve kreditnih zavarovanj<a href=\"#_ftn6\" name=\"_ftnref6\">[5]<\/a>, ki jih je uprava v celoti upo\u0161tevala, kar je povzro\u010dilo izgubo v vi\u0161ini 25 milijonov evrov konec leta 2012. \u010ce je torej banka izkazovala sposobnost obvladovanja tveganj, \u010de je banka stabilno poslovala in je imela uprava ustrezne osebne in strokovne lastnosti za vodenje banke, zakaj je BS zahtevala nerazumno visoke slabitve zavarovanj kreditov, katerih posledica je bila izguba? Res je, da je nara\u0161\u010dal pritisk ECB na zmanj\u0161anje \u0161tevila bank, ne samo pri nas, tudi v Gr\u010diji, na Cipru in Portugalskem. Na\u010dini in postopki, kako izpeljati saniranje ban\u010dnega sektorja, so bili izklju\u010dno v na\u0161ih rokah, pravzaprav bi morali biti. \u010ceprav naj bi bile ECB in tudi posamezne nacionalne banke pri svojem delovanju neodvisne od politike<a href=\"#_ftn7\" name=\"_ftnref7\">[6]<\/a>, je bila v Ljubljani sprejeta povsem politi\u010dna odlo\u010ditev, da se FB \u017ertvuje na oltar Frankfurta (Berlina) in Bruslja! Ker pa FB po nobenih racionalnih in pragmati\u010dnih kriterijih ni bila zrela za likvidacijo, je bilo potrebno ustvariti posebne okoli\u0161\u010dine. To je pomenilo diskriminacijsko ravnanje tako BS kakor tudi ministrstva za finance do FB v primerjavi z drugimi bankami, ki so bile in so \u0161e vedno so zelo resen problem. FB ni bila stalno podkapitalizirana, kot se je kasneje razgla\u0161alo. Zahteve po dodatnem kapitalu so bile posledica zahtev Banke Slovenije po zvi\u0161anju kapitalskega koli\u010dnika nad predpisano zakonsko vrednost 8 %, v treh letih na 11,7 %. Poleti 2012 je uprava FB predlagala nadzornemu svetu dokapitalizacijo v vi\u0161ini 25 milijonov evrov. Ta vrednost je upo\u0161tevala tudi zahtevane slabitve po odredbi BS. Vodstvo BS predlagani dokapitalizaciji ni ugovarjalo! Postopki se za\u010dnejo odvijati z bliskovito naglico v za\u010detku leta 2013. Pojavi se namre\u010d prvi interesent za dokapitalizacijo FB v vi\u0161ini 25 milijonov evrov. Nenavadno je, da je ta potencialni vlagatelj imel dostop do zaupnih podatkov o ugotovitvah pregleda FB, ki ga je opravljala BS. Zanimivo in zelo \u010dudno je, da BS tega vlagatelja ni preverila. To je storil \u010dlan nadzornega sveta FB Boris Milevoj, ki je na eni izmed sej v letu 2013 predlo\u017eil drugim \u010dlanom nadzornega sveta dokument <strong>US Securities and Exchange Commission <\/strong>z dne 17. julija 2009, iz katerega je razvidno, da je bil mo\u017eni vlagatelj v ZDA zaradi poslovne goljufije pravnomo\u010dno obsojen na denarno kazen in petletno prepoved slu\u017ebovanja ali direktorovanja v katerem koli javnem podjetju. Torej oseba, ki ni mogla u\u017eivati nobenega zaupanja, tudi zaradi tega ne, ker se je pojavljala kot zainteresirani vlagatelj, obenem pa se je pri upravi pozanimala, v kak\u0161ni vi\u0161ini bi lahko pridobila posojilo. Ko je BS kon\u010dala pregled poslovanja, je postavila nov znesek dokapitalizacije v vi\u0161ini 50 milijonov evrov. V za\u010detku leta 2013 se pojavita \u0161e dva interesenta za dokapitalizacijo in nakup FB. Oba opravita skrbni pregled. Zaklju\u010dki pregleda se pri obeh skorajda ne razlikujejo, \u010deprav sta pregleda opravili dve povsem razli\u010dni instituciji (slovenska in tuja), in so identi\u010dni z zahtevo BS. Torej tri institucije, BS in dva potencialna kupca, po pregledu poslovanja neodvisno drug od drugega postavijo potrebno vi\u0161ino dokapitalizacije FB v znesku 50 milijonov evrov! Tudi na predstavitvi mo\u017enih investitorjev vodstvo BS potrdi, da je znesek dokapitalizacije zadosten!!\u00a0 Vse to se je dogajalo na pomlad leta 2013.<\/p>\n<p>Na sestanku julija 2013 viceguvernerka BS gospa Stanislava Zadravec Caprirolo obvesti predsednika uprave FB gospoda Cirila Dragonjo, da tudi petdeset milijonov evrov dokapitalizacije ne bo dovolj. Proti tak\u0161nemu na\u010dinu poljubnega dolo\u010danja vi\u0161ine dokapitalizacije Dragonja protestira. Takoj za tem FB prejme pismo, v katerem BS ne oporeka vi\u0161ini dokapitalizacije, temve\u010d postavlja povsem nove zahteve potencialnemu investitorju, to je zagotavljanje strukturne likvidnosti. O\u010ditno z namero, da se odvrne zanimanje za nakup FB, \u010deprav je upravi uspela likvidnostna stabilizacija v izjemno te\u017ekih okoli\u0161\u010dinah. Ob tak\u0161nih dejstvih je bilo potrebno za uni\u010denje banke pose\u010di po vzporednih, neban\u010dnih metodah. V za\u010detku avgusta 2013 Dnevnik objavi novico, da v primeru neuspele dokapitalizacije sledi likvidacija FB in se pri tem sklicuje na \u00bb<strong>neimenovane vire BS\u00ab. <\/strong>Uprava FB zahteva od BS demanti tak\u0161nega stali\u0161\u010da, ki je banki povzro\u010dil zmanj\u0161an ugled in s tem seveda tudi poslovno \u0161kodo, vendar tega ne do\u010daka. \u0160e ve\u010d, 17. avgusta 2013 Sobotna priloga Dela objavi pogovor s profesorjem Mastenom z Ekonomske fakultete, ki je nedvoumno napovedal, da gre FB v likvidacijo. Lahko si predstavljate, kak\u0161en u\u010dinek je imel ta intervju na likvidnostno stanje banke, ki se je soo\u010dila z mo\u010dnim odlivom depozitov zaradi njegovih nerazsodnih in neodgovornih izjav. Posebno \u0161e zaradi tega, ker je pou\u010dena javnost te izjave dojela kot neuradna stali\u0161\u010da BS oziroma dr. Mastena kot honorarnega referenta za stike z javnostjo BS. Bo\u0161tjana Jazbeca je za guvernerja BS predlagal in podpiral ravno dr. Masten. Na seji nadzornega sveta FB sem upravi predlagal, da spro\u017ei to\u017ebo zoper dr. Mastena zaradi neposredno dokazljive \u0161kode, ki jo je banka utrpela. In res je uprava FB obvestila BS in guvernerja osebno o nameravani od\u0161kodninski to\u017ebi zoper profesorja. V istem \u010dasu, konec avgusta 2013, je FB prosila BS za podalj\u0161anje roka za izpolnitev zahtev iz odredbe za 30 dni, saj sta \u0161e vedno obstajala investitorja, ki sta vztrajala pri dokapitalizaciji in nakupu banke. 29. avgusta 2013 je eden izmed mo\u017enih kupcev na sestanku na BS ponudil, da predlo\u017ei prvovrstne garancije. BS ni bilo mar, da bi na to po\u010dakala, temve\u010d je 6. septembra 2013 na brutalen na\u010din, poni\u017eujo\u010d do uprave in zaposlenih, vdrla v FB ter za\u010dela s postopkom \u00bbkontrolirane likvidacije\u00ab, postopkom, ki ni imel osnove v Zakonu o bankah! Pogodba z odvetni\u0161ko pisarno o to\u017ebi zoper dr. Mastena je ostala nepodpisana na mizi predsednika uprave FB. Ali je guverner tako vrnil uslugo profesorju?<\/p>\n<p>Iz fragmentov, ki so navedeni, je mogo\u010de razbrati, da je bila likvidacija FB opravljena po vnaprej \u00a0na\u010drtovanem in dolo\u010denem postopku. Ti postopki so vklju\u010devali licemerne diskusije z upravo banke, izklju\u010devale pa nadzorni svet in del lastnikov banke. Vsaj formalno. Ali so potekali kak\u0161ni vzporedni neformalni dogovori, ni mogo\u010de izklju\u010diti. Da gre samo za del lastnikov, ki so bili zaobideni, je razvidno iz kasnej\u0161ih dogodkov, ki zopet jasno ka\u017eejo na razli\u010dno in diskriminatorno obravnavo.<\/p>\n<p>Ker je bilo potrebno drobtinice z mize vre\u010di tudi negodujo\u010demu ljudstvu, so kreatorji \u00bbresnice po potrebi\u00ab malodane v vseh medijih objavili, da gre za likvidacijo tajkunske banke. Predvsem zaradi lastni\u0161ke povezave med ACH-jem in FB. Dejstvo, da je tajkunizacijo ACH-ja preko firme Protej \u00a0financirala NLB, ni nikogar ve\u010d zanimalo. Imamo krivca na prangerju in lahko pljuvamo po njem po mili volji. Takrat me je poklical novinar POP TV, da bi se dogovorila za izjavo ob ukrepih BS, ker gre pa\u010d za financiranje tajkunskih zgodb, ki sem jih ve\u010dkrat javno kritiziral. Ko sem mu razlo\u017eil, da FB ni klju\u010den agens financiranja zavr\u017enih prevzemov, ga izjava ni zanimala ve\u010d. Tudi s \u010dasopisi se je dogajalo podobno. Posebno \u017ealostno je to, da so tudi v uredni\u0161tvih, kjer bi pri\u010dakovali profesionalno in kriti\u010dno distanco, podlegli evforiji lin\u010da. Kako je mo\u017eno, da nih\u010de ni pomislil, da vendar likvidacija majhne zasebne banke, ki ne premore niti 3 % slovenskega ban\u010dnega sektorja, ne more re\u0161iti dejanskih nakopi\u010denih problemov, ki so nastali z neodgovornim in zlo\u010dinskim ravnanjem slovenske politokracije in ban\u010dnih birokratov s hrbtenico iz \u017eve\u010dilnega gumija, zaposlenih v dr\u017eavnih bankah? Resnici na ljubo je potrebno povedati, da je tudi FB sodelovala pri nekaterih nasedlih projektih, tudi tajkunskih, da pa je \u0161lo v ve\u010dini primerov za sindicirane kredite, pri katerih je sodelovalo ve\u010d bank, FB z zanemarljivimi zneski. \u010ce govorim o zanemarljivih zneskih, gre seveda za primerjavo z izpostavljenostjo drugih, ve\u010djih bank. Sicer tudi en sam evro ni zanemarljiv, \u010de je bil odvr\u017een. Za javnost je bilo torej poskrbljeno, tudi s poizkusi kriminaliziranja delovanja FB. Ali je vsa ta ihtavost morda potrebna tudi zaradi tega, ker je bila likvidacija banke, ki je imela za posledico odvzem vseh pravic in razlastninjenje delni\u010darjev, izpeljana na nezakonit na\u010din? To razlastninjenje je mnogo huj\u0161e od razlastninjenja, ki je potekalo leta 1946. Takrat je zaplemba premo\u017eenja potekala s sodnimi procesi in sodnimi odlo\u010dbami, v imenu revolucionarnega prava. To pa je omogo\u010dilo \u0161tirideset let kasneje vra\u010dilo tega premo\u017eenja. Postopki slovenske vlade in BS oziroma tistih, ki so delovali v imenu teh institucij, pa tega ne omogo\u010dajo. Bolj\u0161evizem sodobne Slovenije je dosegel stopnjo skoraj\u0161nje popolnosti!<\/p>\n<p>Kaj se je dogajalo kasneje in v kak\u0161nih zagatah se je zna\u0161la vlada, ministrstvo za finance, visoki uradniki BS ter kdo vse lahko kr\u0161i zakone, ostane \u017eiv in celo napreduje ,v naslednjem blogu.<\/p>\n<p>Lepo vas vse pozdravljam in \u017eelim vse dobro!<\/p>\n<p><em><strong>To je torej zapis, ki je bil objavljen na tem blogu v jeseni 2014.<\/strong><\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref1\" name=\"_ftn1\">[1]<\/a>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ta dva odstotka je predstavljal vlo\u017eek Grand hotela Union, ki takrat \u0161e ni zaklju\u010dil procesa spremembe lastnine, zato je nalo\u017ebo v ustanovitev banke odobril \u0161e Delavski svet!<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref2\" name=\"_ftn2\">[2]<\/a>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mirnost in organsko rast je vzvalovila le bolezen in smrt prvega direktorja FB Fabia \u0160kopca (1938\u20131999). Ko govorimo o slovenskem ban\u010dni\u0161tvu, ne moremo, da ga ne bi omenili.\u00a0 Dostojanstvenost, mirnost, strokovnost, neodvisnost in visoka eti\u010dnost so bile Fabiove lastnosti, popolnoma tuje aparat\u010dikom, ki danes sedijo v upravah bank.<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref3\" name=\"_ftn3\">[3]<\/a>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ker predpostavljam, da bralke in bralci tega bloga niso vsi dobro seznanjeni z ban\u010dno latov\u0161\u010dino, bom poenostavljeno pojasnil enega izmed klju\u010dnih kazalcev poslovanja banke, in sicer \u00bbkapitalsko ustreznost banke\u00ab. Ta je izum Odbora za ban\u010dni nadzor s sede\u017eem v Baslu. Gre za razmerje med celotnim kapitalom banke ter kreditnimi, tr\u017enimi in operativnimi tveganji, izra\u017eeno v odstotkih. Ta koli\u010dnik mora biti najmanj 8 %. Nerodnost tega kazalca je v tem, da je \u0161tevec, to je kapital banke, realna postavka, v imenovalcu pa imamo bolj ali manj ocenjene vrednosti. S to poljubno ocenitvijo (\u0161pekulativnostjo) lahko nacionalni ban\u010dni regulator, v na\u0161em primeru Banka Slovenije (BS), bistveno vpliva na poslovanje in stanje posamezne banke. Ocene postavk v imenovalcu so lahko, in so tudi bile, povsem politi\u010dno motivirane!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref4\" name=\"_ftn4\">[4]<\/a>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8220;You can&#8217;t run an economy where the financial sector is making 40 percent of the profits.&#8221;\u00a0 Paul Volcker, 2009<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref6\" name=\"_ftn6\">[5]<\/a>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsa posojila, ki jih odobri banka, morajo biti ustrezno zavarovana za primer nezmo\u017enosti odpla\u010devanja obveznosti. Zavarovanja so lahko raznovrstna, stvarna ali osebna. Med zavarovanja sodijo tudi hipoteke nad nepremi\u010dninami in zemlji\u0161\u010di. Vrednost teh pa se lahko v \u010dasovnem obdobju spreminja. V \u010dasu, ko je bilo posojilo odobreno, je bila vrednost hipoteke ustrezno zavarovanje, kasneje pa se je lahko, npr. zaradi spremenjenih razmer na trgu, vrednost hipoteke zmanj\u0161ala. V tem primeru mora banka izvesti slabitev zavarovanja in pove\u010dati rezervacije. To obremeni stro\u0161kovno plat in vpliva na poslovni izid banke. Uprava FB je take slabitve opravila na osnovi novih cenitev posameznih zavarovanj za kredite, za katere je ocenila, da predstavljajo izpostavljeno tveganje. Pregledovalci BS niso upo\u0161tevali ustreznega zmanj\u0161anja vrednosti na osnovi kvalificiranih cenitev ter postavljali svoje, povsem samovoljne standarde, ki so jih argumentirali s tem, da so na medmre\u017eju preverili ustreznost cen posameznih nepremi\u010dnin ali gradbenih parcel! <em>Sancta simplicitas!<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref7\" name=\"_ftn7\">[6]<\/a>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ECB \u2013 Evropska centralna banka je bila ustanovljena leta 1998 s Pogodbo o Evropski uniji in ima sede\u017e v Frankfurtu. Njena temeljna naloga je upravljanje evra, poleg tega pa je odgovorna tudi za oblikovanje in izvajanje monetarne politike EU. Evropska centralna banka <strong>deluje povsem neodvisno<\/strong><strong> in tako niti ECB niti nacionalne centralne banke niti kateri koli \u010dlan njihovih organov odlo\u010danja ne sme prositi oziroma sprejeti navodil bodisi evropskih bodisi nacionalnih organov oblasti. Institucije EU in vlade dr\u017eav \u010dlanic morajo spo\u0161tovati to na\u010delo in ne smejo posku\u0161ati vplivati na Evropsko centralno banko ali na nacionalne centralne banke.<\/strong> (Vir: spletna stran Vlade RS) Realnost je seveda povsem druga\u010dna!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00a0 Ne vem koliko vas bo \u0161e doseglo to pisanje in ponovno objavljanje zapisov. Minilo je dolgo \u010dasa in vmes so se dogajale nenavadne stvari. Povsem nepri\u010dakovano se je blog Lipov bog, po neki oceni, katere metodologija merjenja mi ni znana, zna\u0161el med tremi najbolje ocenjenimi blogi. To me je prijetno presenetilo. Kmalu za tem &hellip; <a href=\"https:\/\/lipovsek.eu\/?p=76\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Lipov bog &#8211; uvod v nadaljevanje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-76","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"post_mailing_queue_ids":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/76","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=76"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/76\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":92,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/76\/revisions\/92"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=76"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=76"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lipovsek.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=76"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}